FinD - Novice - Predlog Levice glede minimalne plače končal pot v DZ
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

17.7.2017

Predlog Levice glede minimalne plače končal pot v DZ

Ljubljana, 14. julija (STA) - DZ je danes sklenil, da predlog Levice za spremembe zakona o minimalni plači, s katerimi bi iz definicije minimalne plače izvzeli vse dodatke, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog ni bil usklajen s socialnimi partnerji, so ugotavljali poslanci, so se pa zavzeli za to, da bi minimalna plača pokrila minimalne življenjske stroške.

Za to, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 41 poslancev, devet pa jih je bilo proti.

Vodja poslanske skupine Levica Luka Mesec je v četrtek v predstavitvi predloga opozoril, da delavci zakonsko določeno višino minimalne plače, trenutno pri okoli 805 evrov bruto oz. okoli 614 evrov neto, pogosto dosežejo šele z dodatki in se tako realne minimalne plače začnejo bistveno nižje, pri 400 ali 450 evrih neto.

Navedel je primer varnostnikov, ki so imeli osnovno minimalno plačo 240 evrov, do zakonsko določenega izplačila pa so prišli šele z dodatki. "Veste kakšna bo pokojnina pri 240 evrih? Pomnožite z 0,575, kolikor je trenutno kvocient," je razlog za predlagano črtanje vseh dodatkov iz minimalne plače navedel Mesec.

Koalicija je predlog Levice zavrnila že na seji matičnega odbora DZ v maju, in sicer ker ni usklajen s socialnimi partnerji. Mesec je o tem dejal, da se lahko minimalna plača določa ali s socialnim dialogom ali - kot v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah - z zakonom ter da bi morali minimalno plačo določiti tako, da ljudi, ki delajo polni delovni čas, ne bi puščala pod pragom revščine.

Odbor je maja ministrstvo za delo pozval, naj do konca septembra v dialogu s socialnimi partnerji pripravi predlog formule za izračun minimalne plače, s katero bi zagotovili, da so pri določanju zneska minimalne plače upoštevani minimalni življenjski stroški ter vsi relevantni kazalniki trga dela. Pri tem naj bo izhodišče, da neto znesek minimalne plače ne more biti nižji od višine minimalnih življenjskih stroškov, je sklenil odbor.

Marija Bačič (SD) se je strinjala, da je minimalna plača prenizka, saj trenutno ne presega praga revščine, zato so tudi podprli omenjeni sklep odbora. Predloga novele pa niso podprli, ker da mora biti določitev minimalne plače vedno predmet dialoga med socialnimi partnerji.

Janja Sluga (SMC) je opozorila, da je treba pri določanju višine minimalne plače upoštevati soodvisnost višine denarne socialne pomoči, minimalne plače in minimalnih življenjskih stroškov. Opozorila je, da je bil zadnji izračun višine minimalnih življenjskih stroškov narejen leta 2009. V SMC so ministrstvo pozvali, naj pripravi izračun teh stroškov ter zagotovi, da se določneje zapiše definicija minimalne plače, da bi zajezili dosedanjo zlorabo zakonske ureditve, in poišče rešitev glede izračuna minimalne plače, ki bo sprejeta s soglasjem vseh socialnih partnerjev.

V DeSUS so menili, da plačilo za delo za 40-urni delovni teden in posledično tudi pokojnine za polno delovno dobo ne smelo biti nižje od praga revščine ter da je ključno vezati minimalno plačo na rast povprečne plače in tudi na kazalnike materialne prikrajšanosti. Je pa Uroš Prikl (DeSUS) pri tem priznal, da je način, kako to doseči, zahtevnejši, kot je morda videti na prvi pogled, a izrazil upanje, da bodo socialni partnerji v dialogu uspeli.

Tudi v SDS so izpostavili, da predlog novele ni usklajen s socialnimi partnerji. Zato ga niso podprli, niso pa mu tudi nasprotovali, ker da se zavedajo, da obstoječe stanje pomeni nepravično obravnavo zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). Vlado je pozvala k davčni in administrativni razbremenitvi gospodarstva ter k socialnemu dialogu.

V NSi so predlog novele načeloma podprli, se je pa, kot je dejala Iva Dimic (NSi), izkazalo, da so prejemniki minimalne plače "kot že neštetokrat žrtve boja za prestiž med socialisti". Spomnila je na predlog NSi, da bi se uvedla splošna olajšava za plačevanje prispevkov za socialno varnost, po katerem bi imeli prejemniki minimalne plače okoli 50 evrov mesečno višjo neto plačo.

V poslanski skupini nepovezanih poslancev so menili, da je višina minimalne plače in število njenih prejemnikov strukturni problem, rešitve pa bi bilo treba hitro poiskati. Mirjam Bon Klanjšček (NP) je tudi ocenila, da je sporno, da je Levica ne glede na dogovor med delodajalci in delojemalci poskušala enostransko poseči na področje, za katerega so se vsi, tudi sindikati, dogovorili, da bodo iskali skupne rešitve in da enostranskih dejanj ne bo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar