FinD - Novice - Eko sklad z 22 milijoni evrov za zelene naložbe
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.4.2016

Eko sklad z 22 milijoni evrov za zelene naložbe

Ljubljana, 15. aprila (STA) - Eko sklad je objavil javne pozive za dodeljevanje ugodnih kreditnih sredstev občanom, pravnim osebam in občinam za različne naložbe na področju varstva zraka, vode in ravnanja z odpadki. Občine se lahko potegujejo tudi za nepovratna sredstva. Skupno je na voljo 22 milijonov evrov, pogoji posojil pa so ugodnejši kot lani.

V okviru javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb občanov, ki ga je Eko sklad objavil v uradnem listu in na spletni strani, je razpisanih šest milijonov evrov ugodnih kreditov z nižjo obrestno mero kot lani: trimesečni euribor z 1,3-odstotnim fiksnim pribitkom. Odplačilna doba ostaja 10 let.

Občani lahko za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, ki izpolnjujejo pogoje tako javnega poziva za kreditiranje in javnega poziva za dodeljevanje nepovratnih sredstev, kandidirajo za pridobitev obeh spodbud Eko sklada, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

V okviru javnega poziva za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov je na voljo pet milijonov evrov. Največji poudarek velja naložbam, katerih učinek se kaže v zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov z najvišjim deležem kredita do 85 odstotkov priznanih stroškov naložbe.

Sledi nabor ukrepov, katerih prevladujoči okoljski učinek je zmanjševanje drugih izpustov v zrak, kot so prašni delci, dušikovi oksidi in druga specifična onesnaževala. Tudi v tem primeru lahko znaša delež kredita do 85 odstotkov priznanih stroškov naložbe.

Za naložbe v varstvo voda in naložbe v ravnanje z odpadki bo delež kredita lahko znašal do 80 odstotkov priznanih stroškov naložbe, za spodbujanje začetnih naložb, ki presegajo veljavne okoljske standarde, pa bo kredit odobren v višini do največ 75 odstotkov priznanih stroškov naložbe.

Krediti so v tem razpisu na voljo po obrestni meri trimesečni euribor s fiksnim pribitkom 1,3 odstotka. Pribitek je glede na lanski javni poziv za 0,2 odstotne točke nižji. Odplačilna doba je do 15 let.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih skupnosti prav tako prinaša pet milijonov evrov kreditov, vendar z obrestno mero trimesečni euribor plus enoodstotni fiksni pribitek, ki je glede na lanski poziv nižji za 0,8 odstotne točke. Najdaljša odplačilna doba je 15 let.

Ta poziv nadaljuje program dodeljevanja kreditov za okoljske naložbe, ki jih izvajajo in financirajo občine. Tudi v tem pozivu je največji poudarek namenjen naložbam, katerih učinek se kaže v zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, nekoliko razširjen je nabor namenov naložb, ki zmanjšujejo druge izpuste v zrak. Gre namreč za naložbe na področju trajnostne mobilnosti. Ostali nameni vključujejo še naložbe v varstvo voda in ravnanje z odpadki.

Eko sklad je ob tem po treh letih zopet objavil tudi javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev občinam za nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena; v vreči je šest milijonov evrov nepovratnih sredstev. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena občini za gradnjo nove skoraj ničenergijske stavbe, ki ustreza določilom glede energijske učinkovitosti.

Obvezna je vgradnja ustreznega zunanjega stavbnega pohištva, določila se nanašajo tudi na toplotno prehodnost neprosojnih delov toplotnega ovoja stavbe, obvezna je vgradnja energijsko učinkovitih sistemov prezračevanja prostorov z vračanjem toplote odpadnega zraka in vgradnja sodobnih generatorjev toplote in hladu ter naprav z visoko energijsko učinkovitostjo. Poleg tega je obvezen tudi preizkus zrakotesnosti stavbe. Najmanj 50 odstotkov letne dovedene energije za delovanje stavbe mora biti pokritih iz obnovljivih virov energije.

Višina nepovratne finančne spodbude je določena glede na neto ogrevano in prezračevano površino znotraj toplotnega ovoja stavbe, vrsto vgrajenih toplotno-izolacijskih materialov in uporabo lesa. Višina spodbude tako lahko znaša največ 400 evrov na kvadratni meter neto ogrevane in prezračevane površine stavbe, če je ta pretežno zgrajena iz lesa in toplotno izolirana z najmanj 75-odstotnim volumskim deležem toplotno izolacijskih materialov naravnega izvora.

Dodatna nepovratna finančna spodbuda je dodeljena v primeru vgradnje lesenega zunanjega stavbnega pohištva v višini 50 evrov na kvadratni meter vgrajenega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, če pa je na več kot polovici površine neprosojnega dela fasadnega ovoja stavbe vgrajena masivna lesena fasadna obloga, je dodatna spodbuda dodeljena v višini 10 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine stavbe.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar