FinD - Novice - Na podlagi analize več možnih rešitev za vire ZZZS ter prihodnost dopolnilnega zavarovanja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.11.2015

Na podlagi analize več možnih rešitev za vire ZZZS ter prihodnost dopolnilnega zavarovanja

Ljubljana, 04. novembra (STA) - Na podlagi podatkov iz analize slovenskega zdravstvenega sistema so bile pripravljene različne možnosti za stabilizacijo financiranja ZZZS. Med drugim je predlagano delno financiranje zdravstvene blagajne iz proračuna. Več možnosti navajajo tudi pri spreminjanju sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Glavna ugotovitev pregleda izdatkov v zdravstvu kaže, da so prihodki v zdravstvu zelo odvisni od nihanj na trgu, saj tri četrtine prihodkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predstavljajo prispevki zaposlenih.

Prioriteta bi tako morala biti večja pestrost oz. porazdelitev financiranja in uvedba robustnih proticikličnih finančnih mehanizmov, s čimer bi dosegli večjo dolgoročno finančno vzdržnost zdravstvenega sistema, ugotavljajo slovenski in tuji strokovnjaki v okviru delovnih skupin, ki analizirajo in pripravljajo rešitve na podlagi analize slovenskega zdravstvenega sistema, ki ga je izvedla Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Tako so na podlagi analize pripravili različne možnosti za stabilizacijo in izboljšanje proticikličnega financiranja ZZZS.

Med scenariji so 20-odstotno povišanje prispevne stopnje za upokojence. To bi v zdravstveno blagajno na leto prineslo dodatnih 73 milijonov evrov. Druga možnost je financiranje transferja za otroke v višini 20 evrov na mesec iz proračuna. To bi na leto v proračun ZZZS prineslo dodatnih 89 milijonov evrov.

Če bi za vse povišali premijo za obvezno zdravstveno zavarovanje za tri odstotke, bi na leto v zdravstveno blagajno prineslo 69 milijonov evrov. Ob uvedbi plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje od vseh prihodkov, torej tudi prihodkov od najemnin, dividend itd., bi se v proračun ZZZS na leto steklo dodatnih 15,8 milijona evrov.

Med možnostmi je tudi izenačitev prispevnih stopenj med zaposlenimi in nezaposlenimi. Tako bi se prispevek za nezaposlene podvojil s 104 evrov na 203 evrov, kar bi na leto povišalo prihodke ZZZS za štiri milijone evrov, ta ukrep pa deluje proticiklično.

Kot ugotavljajo, je zagotovitev dodatnih virov iz državnega proračuna kot pomoč pri financiranju zdravstvenih storitev videti kot neizbežna možnost, da se zagotovi dolgoročna finančna vzdržanost ob ekonomskih ciklih in staranju prebivalstva.

Poleg tega navajajo, da skoraj vsi ostali zdravstveni sistemi v Evropi, ki se tradicionalno uvrščajo med socialno zavarovalniške sisteme (Francija, Litva, Češka itd.) prejmejo velik del sredstev iz državnega proračuna.

Na podlagi analize, ki navaja tako pozitivne kot negativne vidike sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, so pripravili tudi različne rešitve glede tega vprašanja.

Prva možnost je boljša regulacija in nadzor zavarovanja. Če bi uvedli strožje zahteve za poročanje, vpeljali minimalni škodni količnik (to je minimalno razmerje med obračunanimi škodami in zaračunano premijo) in okrepili izravnalne sheme, bi se po njihovem mnenju povečala preglednost, zmanjšali bi stroške administracije in upravljanja dopolnilnih zavarovalnic, prav tako bi omogočili bolj učinkovito delovanje trga.

Po njihovem mnenju bi bilo koristno tudi preučiti, ali bi prostovoljna zdravstvenega zavarovanja lahko nudila kritja za storitve, za katere uporabniki že sedaj precej plačujejo iz žepa, kot je na primer zobozdravstvo.

Če vlada meni, da boljši nadzor nad izvajanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni izvedljiv, lahko preuči postopen umik doplačevanja zdravstvenim storitvam in posledično razlogov za sklenitev doplačil.

To je, kot navajajo, mogoče izvesti z nadomestitvijo dopolnilnega zavarovanja z obvezno javno dajatvijo ali pa s popolno ukinitvijo doplačil. V drugem primeru bi finančno breme prevzela gospodinjstva, kar bi pomenilo poslabšanje razmer v javnem zdravstvu tudi z vidika dostopnosti do zdravstvenih storitev in finančne varnosti, opozarjajo.

Ob tem menijo, da obe možnosti predstavljata velika politična tveganja, saj bi ji nasprotovali različni deležniki, v prvi vrsti dopolnilne zdravstvene zavarovalnice. Ker so odločitve o zagotovitvi dodatnih javnih sredstev zunaj pristojnosti ministrstva za zdravje, je lahko primerna rešitev boljši nadzor in regulacija dopolnilnega zavarovanja, razmišljajo.

Konkurenci na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja niso naklonjeni, saj bi po njihovem mnenju konkurenca ZZZS z zasebnimi zavarovalnicami skoraj gotovo vodila k višjim stroškom administracije in bi lahko povzročila povišanje stroškov, neenakost, neučinkovitost in manjšo preglednost.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar