FinD - Novice - Slovenki v posebnem odboru za davčne odločbe: Delati moramo hitro in dati rezultate
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

11.3.2015

Slovenki v posebnem odboru za davčne odločbe: Delati moramo hitro in dati rezultate

Strasbourg, 10. marca (STA) - Ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu je v ponedeljek zvečer potekal prvi redni sestanek posebnega odbora parlamenta za davčne odločbe (Taxe), ki je bil vzpostavljen v luči t.i. afere LuxLeaks. Slovenski članici odbora opozarjata, da mora odbor delati hitro in prinesti čim konkretnejše rezultate.

"Mislim, da je pomembno, da se zdaj dela res hitro, da se to ne razvodeni v neki dvoletni akciji," je v izjavi za STA poudarila evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), ki je - tako kot iz Slovenije še Tanja Fajon (S&D/SD) - nadomestna članica odbora. Naslednja seja odbora bo že konec marca.

Verjame sicer, da je delo mogoče izvesti v predvidenem polletnem mandatu. "Bistveno je, da na koncu dobimo nek rezultat v smislu priporočila in ocene, v katerih državah obstajajo problemi in kaj bi bilo treba spremeniti," izpostavlja.

Osnovna naloga odbora po njenem je opozoriti, "kaj je treba v sistemih spremeniti, da ti v prihodnje ne bodo dopuščali takšnih anomalij, kot so jih doslej, da ne bodo dopuščali izogibanja davkom največjim dobičkarjem, velikim korporacijam, multinacionalkam".

Povod za ustanovitev odbora sicer niso bile le sporne prakse v Luksemburgu, ampak tudi v drugih državah, kot so Nizozemska, Irska in Belgija, a v prvi vrsti je bila zanj "kriva" afera LuxLeaks, v središču katere je predsednik Evropske komisije, dolgoletni premier Luksemburga Jean-Claude Juncker.

Velik del evropskih poslancev z Zelenimi na čelu je želel vzpostavitev "pravega" preiskovalnega odbora z večjimi pristojnostmi, kot jih ima posebni odbor, a večina v parlamentu je na koncu odločila drugače. Zeleni sedaj opozarjajo, da mora odbor delati ambiciozno in med drugim zaslišati ključne akterje, vključno s finančnimi ministri in direktorji multinacionalk.

Tomčeva je potrdila, da so pogledi različni in da nekateri pozivajo k "nekakšni policijski akciji proti Junckerju", za čemer po njenem stojijo tudi poskusi destabilizacije Evropske komisije.

"Sem za to, da se razišče tudi ta konkretna zadeva (afera LuxLeaks), da se raziščejo zadeve v Luksemburgu, na Irskem, Nizozemskem in da se ugotovi, ali je prišlo ne le do davčne optimizacije - ko nekdo izkoristi sistem, a ostane v mejah zakona - ali so bile prestopljene meje legalnega. Ampak to je naloga tistih preiskovalnih organov, ki so bili za to ustanovljeni."

Podobno kot Tomčeva po prvi seji, ki sicer še ni prinesla nekih novosti, ampak so na njej predvsem obravnavali načrt dela za prihodnje, pravi Fajonova.

"Predvsem moramo zadostiti pričakovanjem ljudi. Čas je zelo kratek," je poudarila za STA. Kot je zatrdila, je v odboru zelo prisotna zavest, da morajo v pol leta prinesti konkretne rezultate.

"Ogromno prahu je bilo dvignjenega ob vzpostavljanju odbora in kritik, da ima - ker ne gre za preiskovalni odbor - veliko šibkejši mandat," je spomnila. S temi kritikami se sicer ne strinja, saj po njenem bistvene razlike v pristojnostih ne bi imeli, tudi če bi šlo za preiskovalni odbor.

"Namera je enaka - boriti se proti davčnim utajam in nepravilnostim (...) Pomembno je, da se spregovori o davčnih nepravilnostih, davčnih luknjah. Nismo preiskovalci in ne moremo dejansko razkrivati, kaj se je dogajalo, lahko pa opozarjamo na probleme (...) in dajemo priporočila, kako se boriti proti njim," pravi Fajonova, ki si obeta zanimiva zaslišanja ključnih akterjev v odboru.

Vsekakor je po mnenju Fajonove zelo pozitivno, da se bo preko odbora na glas opozarjalo na sporne davčne prakse v državah članicah EU in da bo ta problem deležen medijske pozornosti. A na koncu je na vladah, da izpeljejo določene ukrepe, saj zakonodajne moči parlament tu nima, opozarja.

"Metode, s katerimi se v nekaterih državah članicah spodbuja izogibanje plačevanju davkov, so več kot očitno nelegitimne in bodo v prihodnosti morale postati nezakonite (...) Z razjasnitvijo obstoječih davčnih praks v Evropi bomo pripravili teren za vse potrebne nadaljnje ukrepe."

Na vprašanje, ali si utegne kakšno črno piko odbora prislužiti tudi Slovenija, je Tomčeva danes menila, da ne, saj "smo glede tega solidno urejena država". Kot je dejala, se nam ni treba bati očitkov, "da na sporen način privabljamo tuje vlagatelje", saj je naš davčni sistem zaradi visokih obremenitev za podjetja kvečjemu manj privlačen za tuje vlagatelje kot kje drugje.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar