IUS-INFO - Izbor dneva: Novosti
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Izbor dneva > Izbrano
 
          - +   *  

Izbor dneva

IZBOR DNEVA: Novosti

6.9.2019

Novosti - Vlada je na 42. seji sprejela predlog novele zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, katerega cilj je zagotovitev učinkovitega pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja.

REDNA SEJA VLADE

5. 9. 2019

Vlada o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja

Vlada Republike Slovenije je na 42. redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.

Cilj predlaganega zakona je zagotovitev učinkovitega pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja, zlasti pa zagotoviti povečanje neodvisnosti in strokovnosti organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, to je Državne revizijske komisije (DKOM) za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, in povečanje učinkovitosti pravnega varstva večjih projektov. Cilj predlaganega zakona je tudi ureditev sodnega varstva zoper odločitve DKOM.

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja se povečuje neodvisnost in strokovnost organa pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, to je DKOM, povečuje učinkovitost pravnega varstva večjih projektov in uvaja sodno varstvo zoper odločitve DKOM. Poglavitne rešitve predloga zakona, ki so natančneje predstavljene v nadaljevanju, so:

-  večja neodvisnost DKOM z določitvijo drugačnega načina imenovanja članov in predsednika DKOM prek neodvisnega telesa,
-  povečanje števila članov DKOM in zaostritev pogojev za imenovanje,
- določitev roka, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev v primeru uspešnega zahtevka za revizijo,
-  prednostna obravnava večjih projektov v revizijskem postopku,
-  presojanje zgolj bistvenih kršitev, ki imajo dejanski vpliv na postopek javnega naročila,
-  dopustitev upravnega spora zoper odločitve DKOM.

V skladu z veljavnim ZPVPJN je DKOM kot specializirani organ za odločanje v revizijskem postopku poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil na vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Ima predsednika ali predsednico in štiri člane ali članice, katerih mandat traja osem let in so lahko ponovno imenovani ter imajo status državnega funkcionarja. Imenuje in razrešuje jih Državni zbor Republike Slovenije na predlog svoje komisije, pristojne za mandate in volitve. Pristojna komisija objavi razpis, v katerem navede, da morajo kandidati izpolnjevati pogoje iz ZPVPJN ter za dokazovanje priložiti vsa dokazila (ni pozivov k dopolnitvi niti pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc), po prejemu prijav pa preveri, ali kandidati za predsednika oziroma člane izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Pri tem komisija kandidate izbira le na podlagi pregleda vlog, in sicer tako, da določene kandidate izmed tistih, ki izpolnjujejo pogoje, predlaga v glasovanje DZ RS. Pri tem pa pristojna komisija ne opravi razgovorov s kandidati in prav tako ne presoja njihove strokovnosti in osebne primernosti.

S predlaganimi spremembami se ureja drugačen način imenovanja predsednika in članov DKOM, ki bo odslej potekal na način, primerljiv z neodvisnostjo presoje kandidatov za državne odvetnike in sodniška mesta, hkrati pa tudi z vidika neodvisnosti ne odstopa od načina imenovanja drugih primerljivih funkcij (npr. predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije). Tako bosta v postopek imenovanja vključeni tudi potrebna neodvisna, strokovna presoja kandidatov in vsebinska presoja izpolnjevanj pogojev, ki jih za zasedbo položaja določa zakon. V posebno neodvisno komisijo bo člane v imenovanje predlagal Sodni svet. Imenovana komisija bo opravila pregled vlog oziroma kandidatur, opravila razgovore in pripravila zavezujoče mnenje o strokovnosti kandidatov in izpolnjevanju pogojev. Mnenje bo komisija poslala v DZ RS, ki bo opravil imenovanje članov in predsednika.

V skladu z veljavnim ZPVPJN je DKOM kot specializirani organ za odločanje v revizijskem postopku poseben, neodvisen in samostojen državni organ, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil na vseh stopnjah postopka javnega naročanja. Ima predsednika in štiri člane, katerih mandat traja osem let in so lahko ponovno imenovani ter imajo status državnega funkcionarja.

Z namenom, da se zagotovi povečanje rotacije zadev, večja neodvisnost in strokovnost ter posledično številčno zadostna sestava za vsebinsko primerno in učinkovitejše obvladovanje najzahtevnejših postopkov, tudi v povezavi z določitvijo prednostne obravnave zahtevnejših projektov in glede na dejstvo, da v skladu z zakonom, ki ureja podeljevanje nekaterih koncesij, tudi ti postopki zapadejo pod pravno varstvo, ki ga ureja ZPVPJN, se povečuje število funkcionarjev na sedem, tako da bo DKOM imela predsednika in šest članov. Za vse funkcionarje se predlaga višja minimalna starost kot pogoj za imenovanje (35 let) in najmanj devet let delovnih izkušenj (namesto sedanjih šest) s področja javnega naročanja. Zlasti zahtevane delovne izkušnje so primerljive s pogoji za višje sodnike, kot jih določa zakon, ki ureja sodniško službo.

ZPVPJN sicer že določa razloge za predčasno razrešitev predsednika in članov DKOM, ne določa pa organa, pristojnega za podajo predloga razrešitve v DZ RS. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZPVPJN se tako, kot je pojasnjeno zgoraj, ustanavlja sui generis komisija za presojo ustreznosti kandidatov, ki pa bo imela pristojnost tudi za podajo mnenja glede razlogov in okoliščin za razrešitev. Poleg tega se jasneje urejajo razlogi za razrešitev, ki so vsebinsko urejeni primerljivo razlogom, kot ti veljajo za sodnike.

V letu 2017 se je v Sloveniji oddalo 6.398 naročil v 15.844 sklopih, pri čemer je bilo vloženih 291 zahtevkov za revizijo. Manj kot 2-odstotno število pritožb na različne sklope kaže tudi na to, da je sistem dobro urejen, vprašanja se pojavljajo z izvedbo v praksi. Danes je vseh revizijskih zahtevkov na letni ravni sicer skoraj za polovico manj kot pred nekaj leti, vendar ocenjujemo, da rokov za odločanje, ki jih DKOM-u že določa zakon (in znaša 15 dni z možnostjo podaljšanja za dodatnih 15), zaradi zagotavljanja kakovosti odločanja ni primerno dodatno skrajševati. Predlog zakona pa zahtevne projekte, katerih ocenjena vrednost znaša 10 mio EUR ali več, ureja na način, da se tudi ti enako kot projekti, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev, obravnavajo prednostno.

ZJN-3 določa, da mora naročnik odločitev o oddaji javnega naročila sprejeti v 90 dneh od roka za oddajo ponudb. V primeru revizijskega postopka, v katerem DKOM razveljavi naročnikovo odločitev, ki se nanaša na odločitev o oddaji naročila, pa zakon eksplicitno ne določa roka za sprejem nove odločitve, zato se smiselno uporablja 90-dnevni rok, saj v teh primerih DKOM odločitev razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje, torej v čas prejema ponudb. Zaradi pospešitve izvedbe postopkov predlog zakona določa tudi rok, v katerem mora naročnik sprejeti novo odločitev (60 dni).

Zaradi potencialnih in dejanskih zlorab pravnega varstva, kar ima za posledico dolgotrajnost postopkov in tudi pravno negotovost, predlog zakona določa, da vlagatelj ne more navajati istih kršitev v tem postopku, ponovljenem ali tudi nadaljevanem, če je zahtevek že vložil in nato umaknil, ali je bilo o kršitvi že odločeno, prav tako ne more navajati kršitev v istem, ponovljenem ali nadaljevanem postopku, če je za kršitev vedel ali bi lahko vedel ob vložitvi že prvega zahtevka. S tem se želi preprečiti zloraba pravice do pravnega varstva in slediti načelu hitrosti in učinkovitosti postopkov javnega naročanja in postopkov pravnega varstva.

Zaradi zagotavljanja večje pravne varnosti in enotnosti odločanja predlog zakona ureja možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitev DKOM. Tožba na Upravnem sodišču je mogoča v 15 dneh od vročitve odločitve DKOM, ki pa zaradi zagotavljanja hitrosti in učinkovitosti v postopkih javnega naročanja nima suspenzivnega učinka. Upravno sodišče, ki bo vodilo postopek v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor, bi tako lahko izdalo sodbo na podlagi ugotovitvene tožbe, pri čemer začasna odredba ne bi bila dovoljena. Ne glede na siceršnjo ustavno skladnost obstoječe rešitve, ki je skladna tudi s pravom EU, se ocenjuje, da bi bilo tako z vidika etike kot tudi pravnih standardov primerno zagotoviti polno pravno varstvo tudi v slovenskem sistemu pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, saj bo to dolgoročno prispevalo k izboljšanju pravne kulture in zaupanju v sam sistem javnega naročanja.

Vir: Ministrstvo za javno upravo

> Celotno besedilo


Novosti

Izbor dneva

Sodna praksa

Iz zakonodaje

Novosti


Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober