IUS-INFO - Izbor dneva: Iz zakonodaje
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Izbor dneva > Izbrano
 
          - +   *  

Izbor dneva

IZBOR DNEVA: Iz zakonodaje

19.4.2016

Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2) - pojasnilo - MF je posredovalo pojasnilo pri oblikovanju vsebine predloga novega Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2), ki bolje pojasnjuje dejansko stanje okrog nastajanja tega zakona.

Veljavni Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka bi se moral začeti uporabljati v letu 2013, pa je bilo takrat zaradi pritiska javnosti uveljavljeno prehodno obdobje, ki je najprej določalo postopen prehod na nove izračune, nato pa je za leta 2014 do 2016 zamrznilo zneske katastrskega dohodka na ravni, ki je veljala pred uveljavitvijo novih izračunov. Zainteresirana javnost (kmetje) je namreč nasprotovala novim izračunom, ki so pokazali, da bi se moral katastrski dohodek (zato da bi se bolj približal realnim zneskom), pomembno povečati. Na podlagi nasprotovanj so pristojna ministrstva (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za finance) na pobudo vlade ustanovila delovno skupino, katere naloge so bile:

-  preveriti nove izračune katastrskega dohodka oziroma kalkulacije za izračune,
-  preveriti primernost nove metode in
-  po potrebi predlagati nove rešitve.

V delovni skupini so sodelovali strokovnjaki s področja agrarne ekonomike, uradniki pristojnih ministrstev ter predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in Zadružne zveze Slovenije. Delovna skupina je ugotovila, da so izračuni na podlagi obstoječe metodologije korektni, da pa je metoda, ki sloni na kalkulacijah in izračunava katastrski dohodek ločeno po posameznih proizvodnih regijah, zapletena, težko razumljiva in včasih tudi nezanesljiva, saj nekateri uporabljeni statistični podatki na ravni regij niso dostopni. Delovna skupina je predlagala, da se pripravi nova metoda, ki bo bolj robustna in transparentna ter bo slonela na javno dostopnih podatkih ekonomskega računa za kmetijstvo in gozdarstvo. Delovna skupina se je zavedala, da tak pristop pomeni pomemben dvig katastrskega dohodka in je podprla rešitev, da se ta določi realneje, seveda ob primernem prehodnem obdobju.   

Ministrstvo za finance razume, da je bila metoda, ki se predlaga, glede na člane delovne skupine, tako strokovno, medresorsko kot stanovsko usklajena. Predlog zakona sledi izhodiščem, ki jih je določila delovna skupina in se je pripravljal ob sodelovanju predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, zato je nenavadno, da se zdaj v javnosti pojavljajo nove zahteve, ki niso bile usklajene in nimajo nobene strokovne osnove. Predlog zakona uvaja metodo, ki je manj podrobna in zato tudi manj pravična, je pa bolj pregledna in enostavna. Ob zavedanju, da bo katerakoli nova metoda, ki bo imela za izhodišče določitev realnejše ravni pavšalnega dohodka, prinesla višje zneske katastrskega dohodka, je predlagano prehodno obdobje postopnega prilagajanja na nove zneske.

Ministrstvo za finance posebej poudarja, da:

1.  Rešitve iz predloga novega zakona niso plod razmišljanj ministrstva za finance temveč so nastale na podlagi strokovnih izhodišč medresorske delovne skupine, ki jo vodi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), v njej pa je sodelovala tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).

2.  Se zato čudi izjavam KGZS o problematičnosti zvišanja davčne osnove za kmetijsko dejavnost, glede na to, da so bila strokovna izhodišča usklajena znotraj medresorske delovne skupine, kjer sodeluje tudi KGZS. Prav tako se čudimo tendenciozno prikazanim bojda neprimernim rešitvam za vinarje in oljkarje, saj so tudi te bile obravnavane v okviru delovne skupine in so take, kot se predlagajo, dobile podporo. Tudi sami kmetje so zahtevali, da se začnejo vse vrste predelave kmetijskih pridelkov (in predelava grozdja v vino in oljk v oljčno olje v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti ne spada v kmetijsko dejavnost) obravnavati enakopravno. Delovna skupina je podprla rešitev, da se za predelavo kmetijskih pridelkov do nekega malega obsega šteje, da je že vključena v izračun katastrskega dohodka, ne da bi se ta zato povečeval, za večje obsege pa se vsa predelava enotno obravnava kot dopolnilna dejavnost. V Sloveniji ima skoraj 90 % kmetij z oljčnikom manj kot 0,5 hektara oljčnika, prav tako ima preko 90 % kmetij z vinogradi manj kot 0,5 hektara vinogradov.

3.  So v časniku Finance povzeto veliki indeksi povečanj katastrskega dohodka precej tendenciozni in seveda izhajajo iz dejstva, da je bil KD na podlagi zdaj veljavne metode lahko tudi negativen, kar po novem ne bo mogoče. Analize pa kažejo, da se bo skupni znesek katastrskega dohodka (po dodatnih medresorskih usklajevanjih izračunov) povečal za 2,5 krat in bo v povprečju na kmetijo znašal okoli 190 evrov letno. Še vedno bo večina gospodinjstev s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči (preko 60 %) imela manj kot 200 evrov skupnega dohodka iz kmetijske dejavnosti letno in bo dohodnine od tega dohodka v celoti oproščena. Od preostalih, jih skoraj 70 % ne bo doseglo letnega zneska skupnega dohodka 1.500 evrov.

4.  Ne sprejema očitkov, da v pripravo rešitev zainteresirana javnost ni bila vključena, zato se čudi odzivom kmetijstva, saj je predlog zakona nastal na osnovi izhodišč delovne skupine, ki ji predseduje MKGP. 

5.  Z letošnjim letom se izteče prehodno obdobje, zato je nujno uveljaviti potrebne spremembe, sicer se bo po poteku prehodnega obdobja uveljavil način ugotavljanja katastrskega dohodka po veljavnem zakonu, kar pa pomeni veliko večje spremembe v višini ugotovljenega katastrskega dohodka, kot so predvidene v predlogu novega zakona.

Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka bi moral biti predvsem tehnični zakon, ki bi uredil metodo ugotavljanja katastrskega dohodka, s katero bi se na podlagi razpoložljivih podatkov in na čim razumljivejši način določil čim realnejši dohodek in s tem primerljiva obravnava vseh fizičnih oseb. Pri tem se je potrebno zavedati, da pavšalno določanje dohodka glede na dejanski dohodek posameznika, ni nikoli pravično, saj je za nekatere ugodnejše, za druge pa manj. Ob tem je treba tudi opozoriti, da je pavšalno določanje dohodka izbira vsakega posameznika. Morebitne utemeljene posebne davčne obravnave dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti (zasledovanja določenih posebnih ciljev) ter posebnosti (kot je pojasnjeno tudi v zakonu), kot so prilagajanje katastrskega dohodka ekonomski velikosti kmetije, ureditev upoštevanja malih obsegov predelave itd., pa je primerneje urejati v davčnih predpisih.

Vir: MF

>> Zakoni

Izbor dneva

Sodna praksa

Iz zakonodaje

Novosti


Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober