IUS-INFO - Izbor dneva: Novosti
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Izbor dneva > Izbrano
 
          - +   *  

Izbor dneva

IZBOR DNEVA: Novosti

20.4.2016

Novosti - Vlada je na 84. redni seji sprejela Nacionalni reformni program 2016 – 2017, ki ga bo ministrstvo za finance posredovalo Evropski komisiji.

Nacionalni reformni program je srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, za doseganje priporočil Evropskega sveta in usmerjenih tudi v izpolnjevanje ciljev Strategije Evropa 2020. Slovenija vodi ekonomsko politiko skladno z usmeritvami in prioritetami, določenimi na ravni Evropske unije, hkrati pa zasleduje cilje, ki ustrezajo danostim in možnostim glede na značilnosti slovenskega gospodarstva in družbe.

Nacionalni reformni program vsebuje ukrepe za odziv na ugotovitve Evropske komisije

Poročilo o fiskalni vzdržnosti 2015 (EK)

Poročilo zajema analizo izzivov zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti s katerimi se soočajo države članice EU na kratek, srednji in dolg rok. Povečevanje dolga po letu 2008 in proračunski pritiski zaradi izdatkov povezanih s staranjem predstavljajo pomemben izziv za zagotavljanje vzdržnosti. Za spremljanje in oceno možnih tveganj ter pravočasno ukrepanje se uporabljajo indikatorji fiskalne vzdržnosti (kratek, srednji in dolgi rok ter analiza vzdržnosti dolga), ki kažejo v kolikšnem obsegu je potrebno prilagajati politiko (fiskalno in strukturno) danes in v prihodnje za doseganje javnofinančne vzdržnosti.

Za Slovenijo je srednjeročni indikator ocenjen z visokim  tveganjem. Najpomembnejši razlogi za to so po vrstnem redu visoko začetno razmerje med dolgom in BDP, povečani izdatki za staranje in neugodni začetni javnofinančni položaj. Še posebej kritičen pa je dolgoročni kazalnik javnofinančne vzdržnosti, ki je daleč najvišji med EU državami. Slovenija je edina država v EU z visokim rizikom na dolgi rok. Visok riziko je ocenjen tudi ob analizi vzdržnosti javnega dolga.

Ocena skladnosti Slovenije s Paktom rasti in stabilnosti (SGP), na podlagi zimske napovedi EK

Usklajenost s korektivno roko SGP
Evropska komisija ocenjuje, da se bo saldo sektorja države v letu 2015  znižal na -2,9 % BDP, kar je pod zahtevano vrednostjo za izhod iz postopka presežnega primanjkljaja, zato se predlaga, da se procedura prekine. Ocena je stabilna, saj napovedujemo v letu 2017  saldo sektorja država -2,4% BDP.

Glede merila dolga je Slovenija v prehodnem obdobju, če pa ga ne bi koristili, ne bi izpolnjevali zahtev v letu 2016 in 2017 (ne znižujemo dolga zadostno). Formalno velja pravilo (brez odpustkov) v letu 2018. Prav tako je ocenjeno veliko odstopanje (significant deviation) od srednjeročnega cilja (MTO=0,25 v 2019).

Usklajenost s preventivno roko SGP
Na podlagi ocene Osnutka proračunskega načrta je bila Slovenija v skupini držav (Belgija, Latvija, Malta, Finska, Irska, Francija), ki imajo oceno delno skladno (broadly compliant) z zahtevami SGP z možnostjo velikega odstopanja. Fiskalni napor (sprememba strukturnega salda) po zimski napovedi pa je ocenjen le v višini 0,1% za leto 2016, tako oba kazalnika (tudi merilo rasti odhodkov) izkazujeta veliko odstopanje. Zato je Evropska komisija poslabšala oceno in nas razvrstila v visoko tvegane države (significant deviation) z vidika neizpolnjevanja zahtev Pakta.

Poročilo o Sloveniji

Poročilo o Sloveniji 2016 ugotavlja, da je slovensko gospodarstvo v letu 2015 še naprej močno raslo ter da je okrevanje spremljajo ustvarjanje delovnih mest in upadanje brezposelnosti, tudi med mladimi. Socialne razmere so se v letu 2014 prvič po krizi stabilizirale. Povrnilo se je zaupanje v slovenski bančni sektor. Rast posojil še vedno ostaja negativna, vendar naj bi posojanje realnemu sektorju začelo kmalu okrevati. Izboljšali sta se cenovna in stroškovna konkurenčnost, povečali so se izvozni tržni deleži. Izboljšalo se je delovanje pravosodnega sistema. Slovenski izobraževalni sistem na splošno deluje dobro.

Med izzivi, ki jih navaja Poročilo o Sloveniji, pa so:
-  nizka stopnja zasebnih naložb,
-  potreba po izboljšanju poslovnega okolja, ki ga pesti visoka stopnja upravnih bremen,
-  dokončanje prestrukturiranja podjetij in bančnega sektorja ter
-  učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti,
-  udeležbe starejših in nizko kvalificiranih delavcev na trgu dela,
-  dolgotrajna brezposelnost.

Poročilo posebej izpostavlja tveganja za fiskalno vzdržnost, ki so posledica staranja prebivalstva. Staranje prebivalstva po ocenah Komisije namreč povzroča znaten pritisk na vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe.

Ocena makroekonomskih neravnovesij v Sloveniji

Slovenija ima makroekonomska neravnovesja. Glede na lansko uvrstitve nismo izboljšali svojega položaja. Komisija navaja, da še vedno obstajajo pomanjkljivosti v bančnem sektorju, zadolženost podjetij ostaja visoko in obstajajo določena fiskalna tveganja. Vendar se obveznosti do tujine zmanjšujejo, bančni sektor se je stabiliziral in pomanjkljivosti na področju podjetniškega sektorja se odpravljajo z ukrepi operativnega in finančnega prestrukturiranja. Prav tako se zmanjšuje delež slabih posojil, vendar investicijske aktivnosti poslovnega sektorja ostajajo slabe. Poslovno okolje še vedno ovirajo administrativne obremenitve. Sprejeti so bili ukrepi glede korporativnega upravljanja "slabe banke" in pomemben napredek je bil dosežen v zvezi z upravljanjem podjetij v državni lasti. Napredek pri zmanjšanju administrativnih ovir je omejen in Strategija tujih neposrednih naložb se še ne izvaja v celoti. Potrebni so nadaljnji ukrepi glede doseganja stabilnega trenda zniževanja dolga.

Na podlagi navedenega, zato ključne usmeritve ekonomske politike Slovenije v letih 2016 – 2017 ostajajo še naprej veljavne oziroma nadgrajujejo tiste  iz preteklega leta. Ključna cilja sta spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ s postopnim zniževanjem deleža dolga sektorja država. V ta namen bodo izvedeni prioritetni ukrepi, ki bodo pozitivno vplivali na produktivnost in zagon investicijskega cikla in delovnih mest vključno z ukrepi na trgu dela, ki bodo povečevali zaposljivost ljudi. Hkrati bodo izvedeni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja z vidika enostavnosti, predvidljivosti in transparentnosti, kar bo povečalo zaupanje vlagateljev in potrošnikov. Vzporedno s tem bodo sprejeti nadaljnji ukrepi na področju socialne varnosti ter aktivnosti za  krepitev kapacitet in izboljšanje upravljanja v javni upravi, ki bodo naslovili sistem pravosodja, lokalnih skupnosti, sistem plač v javnem sektorju, javnega naročanja. Ključna ostaja tudi fiskalna odgovornost.

Podrobneje v dokumentu: Nacionalni reformni program 2016 - 2017

Vir: MF

> Celotno besedilo


Novosti

Izbor dneva

Sodna praksa

Iz zakonodaje

Novosti


Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober