FinD - Aktualno - Prodaja in povratni najem – opredelitev vrste najema
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

24.4.2012

Silva Koritnik Rakela

Prodaja in povratni najem – opredelitev vrste najema

Predstavljamo vam prvi članek o računovodenju najemov, ki je povezan z načinom pripoznavanja dobičkov in izgub (prevrednotovalnih poslovnih odhodkov/prihodkov) ob prodaji sredstva v okviru posla prodaje in povratnega najema, ki ga bomo predstavili v eni od naslednjih številk Tednika. Več o tem pa tudi v posnetku spletnega seminarja Računovodenje najemov (1. del - vidik najemojemalcev).
1. Namesto uvoda

Dejansko zastavljeno vprašanje tik pred zaključkom poslovnega leta v mesecu marcu 2012 se glasi (v izvirni obliki): »V podjetju smo začetek leta kupili osnovno sredstvo v vrednosti 50.000 eur. V mesecu novembru pa smo to OS prodali in ponovno kupili (sale and lease back) vendar za višjo ceno in sicer za 150.000 eur. To razliko smo knjižili kar direktno na prihodek. Sedaj me pa zanima ali si amortizacijo obračunavam od 50.000 ali od 150.000 eur.«

Zastavljeno vprašanje je na enem od spletnih portalov sprožilo živahen odziv (klepet) z nekaterimi predlogi, med tem ko pravilnosti na tem mestu ne komentiramo. V klepet se je ob koncu vključila tudi računovodkinja, ki je zastavila vprašanje in zaključila z izjavo, da se zaveda, da njen način knjiženja ni pravilen – vendar poslovodstvo želi (potrebuje) prihodke.

Za pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje bi potrebovali še kar nekaj podatkov, ki jih najdete v članku Prodaja in povratni najem – pripoznavanje dobičkov. Že na začetku pa lahko zapišemo, da tako za uporabnike Slovenskih računovodskih standardov (SRS), kot tudi za uporabnike zbirke Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) veljajo ista pravila za obravnavo prodaje in povratnega najema. SRS 1.60 namreč zahteva neposredno uporabo določb v MRS 17.58 do MRS 17.63.

2. Vrsta najema je ključna za računovodsko obravnavo povratnih najemov

Definicija finančnega najema je podana v točki k) pri SRS 1.46., ki pravi, da je to najem, pri katerem se pomembna tveganja in pomembne koristi, povezane z lastništvom nad najetim opredmetenim osnovnim sredstvom, prenesejo na najemnika. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi ne. Takega najema praviloma ni mogoče enostransko razveljaviti. Najemodajalcu zagotavlja povrnitev naložbe v najem in še dobiček.

Čeprav je tema tega prispevka računovodska obravnava prodaje in povratnega najema se moramo najprej ustaviti ob že nekaj let nespremenjenih pogojih za razvrstitev najemov med finančne najeme, ki so navedeni v SRS 1.58 in SRS 1.59 in so prepis iz zbirke MSRP. Predlagamo, da jih še enkrat (večkrat) preberete.

Pri tem opozarjamo, da zadošča, da je izpolnjen le eden izmed pogojev iz SRS 1.57, da se najem razvrsti med finančne najeme. Pri poslih prodaje in povratnega najema je pogosto izpolnjen zadnji izmed naštetih pogojev, da so najeta sredstva tako posebne narave, da jih lahko brez večjih sprememb uporablja samo najemnik.

V današnjem prispevku preizkus poznavanja pogojev za opredelitev vrste najema, prihodnjič pa prikaz transakcij prodaje in povratnega najema. Povratni najemi se razvrstijo na finančne najeme in poslovne najeme ob upoštevanju istih pogojev, kot pri 'običajnih' najemih, ko najemodajalec kupi predmet najema pri dobavitelju in ga nato da v najem.

3.    Zgledi za opredelitev vrste najema (SRS 1.58 in 1.59)

Zgled 1

Podatki. Podjetje A najame stroj za obdobje 4-ih let. Mesečna plačila znašajo 40.000 EUR. Po štirih letih se stroj vrne najemodajalcu, razen če ga A kupi za 20.000 EUR. Doba gospodarske uporabe stroja znaša 8 let.

Rešitev. Na podlagi pogodbenih pogojev se bo pogodba najverjetneje končala tako, da bo podjetje A plačalo znesek v višini 20.000 EUR in tako kupilo stroj. Vsota je poravnana z obroki najema in z zagotovostjo leži pod prodajno vrednostjo v trenutku, ko je opcija lahko izkoriščena, saj se stroj lahko uporablja še nadaljnja štiri leta. Pri tem gre za ugodno nakupno opcijo. V tem primeru je najemodajalec stroj dejansko prodal in podjetje A nosi med dobo koristnosti v bistvu vsa tveganja/koristi, ki so povezane z lastništvom. Pri tem gre za finančni najem.

Zgled 2

Podatki. Podjetje A najame kopirni stroj za 3,5 let. Na koncu obdobja se kopirni stroj vrne. Pričakovana doba gospodarske uporabe kopirnega stroja je 4 leta.

Rešitev. Trajanje najema zajema večji del življenjske dobe kopirnega stroja. Ko najemodajalec dobi napravo nazaj, kopirni stroj praktično ne bo več uporaben. 3,5 od 4 let predstavlja 87,5% skupne dobe koristnosti. Tako nosi A praktično vsa tveganja/koristi, ki so povezana z lastništvom. Pri tem gre za finančni najem.

Zgled 3

Podatki. A najame 2 vozili. Čez dve leti bosta vozili vrnjeni. Vsota obrokov najema znaša okrog 70% cene novih vozil.

Rešitev. Podjetje A lahko uporablja najeta vozila le za določeno obdobje in ne nosi bistvenih tveganj/koristi, doba koristnosti pa z veliko verjetnostjo znaša več kot 2 leti. Po vrnitvi vozil imata le-ti še znatno vrednost in ju najemodajalec lahko naprej uporablja. Ni možnosti nakupa vozil na koncu trajanja najema. Poleg tega je najmanjša vsota najemnin znatno nižja od poštene vrednosti vozil. Pri tem gre za poslovni najem.

Zgled 4

Podatki. Primer kot v zgledu 3, vendar trajanje najema sedaj znaša 3 leta in vsota obrokov najema znaša okrog 90% cene novih vozil.

Rešitev. Pri tem gre z večjo verjetnostjo za poslovni najem, ker pogoji za finančni najem niso izpolnjeni. Vsota obrokov najema znaša sicer 90% cene novih vozil, vendar bo najmanjša vsota najemnin znatno nižja. Kriterij je vedno najmanjša vsota najemnin in ne seštevek obrokov. Seveda je potrebno za izračun sedanje vrednosti poznati z najemom povezano obrestno mero ali pa uporabiti obrestni mero po kateri bi si najemojemalec lahko sposodil sredstva.

Silva Koritnik Rakela, univ. dip. ekon, p. r., DipIFR, pooblaščena revizorka

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober