FinD - Aktualno - Socialne transferje po novem lahko uveljavljate že danes
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

6.12.2011

mag. Mojca Kunšek

Socialne transferje po novem lahko uveljavljate že danes

Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je odslej možno z enotnim obrazcem in na enem mestu, kjer se pri ugotavljanju upravičenosti upoštevajo takorekoč vsi dohodki in skoraj vse premoženje.

S 1. januarjem se začne izvajati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki določa enotno vstopno točko za uveljavljanje javnih sredstev za katerih dodelitev je potrebno ugotavljanje materialnega položaja posameznikov. Tako bodo posamezniki na centru za socialno delo oddali enotno vlogo za pridobitev v tem zakonu urejenih pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. S tem se uveljavljajo načela enotnosti, pravične razdelitve javnih sredstev, ekonomičnosti, ciljne usmerjenosti prejemkov in načelo spoštovanja človekovega dostojanstva.

Pravico do javnih sredstev lahko posameznik uveljavlja, če njegov dohodek ne presega zakonsko določene meje dohodkov ter hkrati izpolnjuje tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Pravice iz javnih sredstev so denarni prejemki ter subvencije in znižana plačila.

V skladu s 7. členom ZUPJS je vlagatelj dolžan uveljavljati pravice do denarnih prejemkov v naslednjem zaporedju:
1.    otroški dodatek,
2.    denarna socialna pomoč,
3.    varstveni dodatek,
4.    državna štipendija.

Vlagatelj je dolžan v navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in oprostitve plačil pa vrstni red ne velja.

Vlagatelj pa lahko v skladu s 6. členom ZUPJS uveljavlja tudi:
1.    znižano plačilo vrtca,
2.    dodatna subvencija malice za učence in dijake,
3.    subvencija kosila za učence,
4.    subvencija prevozov za dijake in študente,
5.    oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,
6.    prispevek k plačilu družinskega pomočnika,
7.    subvencija najemnine,
8.    pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev,
9.    pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.


Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Pri tem se domneva, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Pri tem pa lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti, če dokaže, da ne živi v zunajzakonski skupnosti. O navedeni domnevi obstoja zunajzakonske skupnosti odloča center za socialno delo samostojno.

Pri ugotavljanju materialnega položaja ZUPJS določa dohodke in prejemke, ki se lahko zmanjšajo za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov. Pri tem se ne upoštevajo izplačane preživnine - sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova ter periodični prejemki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih ne prejema več, če to dejatvo lahko tudi dokaže.

Kateri dohodki se upoštevajo?
•    obdavčljivi dohodki po ZDoh-2, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
•    pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
•    dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
•    dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
•    preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
•    nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
•    starševski dodatek,
•    otroški dodatek,
•    denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč,
•    varstveni dodatek,
•    državne štipendije (brez dodatkov),
•    dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
•    dodatek za aktivnost po zakonu, ki ureja trg dela,
•    dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
•    rente iz življenjskega zavarovanja,
•    veteranski dodatek,
•    invalidski in družinski dodatek,
•    nadomestilo za invalidnost,
•    sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
•    prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
•    pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč,
•    plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.

Pri subvenciji najemnine ter pri kritju razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje se upoštevajo tudi:
•    dediščine, darila, volila,
•    dobitki od iger na srečo,
•    izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
•    drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.

Ne upoštevajo pa se naslednji dohodki:
•    subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz državnega proračuna,
•    subvencija za mlado družino kot spodbuda za reševanje stanovanjskih vprašanj po zakonu, ki ureja nacionalno varčevalno shemo in subvencioniranje mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskih vprašanj,
•    enkratna denarna pomoč po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah,
•    enkratna solidarnostna pomoč članu s strani sindikata,
•    povračila škode za sredstva, dana na razpolago za obrambne zadeve in varstva pred naravnimi nesrečami,
•    dohodki, povezani s kmetijske dejavnosti in gozdarske dejavnosti, ki jih kot izjeme določi minister s pravilnikom,
•    štipendije in drugi prejemki, izplačani učencu/dijaku/študentu za polni učni/študijski čas v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem iz proračuna ali sklada, financ iz proračuna, s strani tuje države,
•    prejemki za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, delodajalec, ustanova z namenom štipendiranja,
•    prejemki, namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja,
•    stroški prehrane in prevoza med delom,
•    pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov, namenjene za preživetje do višine cenzusa samske osebe ali družine.

Pri uveljavljanju pravic iz ZUPJS se upošteva tudi premoženje osebe , ki zajema:
1. nepremično premoženje;
2. osebna in druga vozila;
3. vodna plovila;
4. lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug;
5. vrednostni papirji;
6. denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika;
7. drugo premično premoženje.

Pri določanju primernega nepremičnega premoženja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Primerna velikost stanovanja je 2-kratnik največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe in varščine. Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja. Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se velikost primernega stanovanja pomnoži z vrednostjo m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Vrednost m2 stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost tega stanovanja se izračuna tako, da se posplošena tržna vrednost stanovanja deli z m2 uporabne površine tega stanovanja. Podatki o posplošeni tržni vrednosti stanovanja in podatki o m2 uporabne površine stanovanja se pridobijo iz zbirke podatkov, ki vsebuje podatke o vrednosti nepremičnin.

Med premoženje se tako ne všteva:
•    stanovanje, v lasti vlagatelja in v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja;
•    osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb;
•    premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače;
•    premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni najem ali poslovni najem (leasing);
•    predmeti, ki so po predpisu, ki ureja izvršbo, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine;
•    poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalne plače;
•    kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja;
•    sredstva iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Vse pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo pri centru za socialno delo (CSD), in sicer na predpisani enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil. Pravica iz javnih sredstev se dodeli za obdobje, določeno skladno s predpisom, ki ureja posamezno pravico. Denarni prejemki iz 5. člena ZUPJS in znižanje plačila vrtca pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, druge subvencije oziroma plačila iz 6. člena pa upravičencu pripadajo od dneva, ko postane odločba o priznanju pravice dokončna, razen če predpis, ki ureja posamezno subvencijo oziroma plačilo, določa drugače.

V skladu s Prehodnimi določbami lahko upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev po dosedanjih predpisih, ne glede na obdobje veljavnosti te odločbe, uveljavlja odmero pravic iz javnih sredstev po ZUPJS pred potekom obdobja, za katerega mu je bila pravica priznana. Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev po tem zakonu je mogoče prvič vložiti že od 1. 12. 2011 dalje (ne glede na to ali ima oseba določeno pravico že priznano po drugih predpisih, ki urejajo to pravico, ali ne) in v tem primeru bo center za socialno delo po ZUPJS odločil od 1. 1. 2012 dalje.

V primerih prvega odločanja po ZUPJS se po uradni dolžnosti preverijo tudi druge pravice iz javnih sredstev iz tega zakona do katerih je upravičenec upravičen na podlagi drugih odločb. Če center za socialno ugotovi, da bi bilo treba katero od teh odločb odpraviti ali o njej na novo odločiti, po uradni dolžnosti to odločbo odpravi in z eno odločbo skladno s tem zakonom odloči o vseh pravicah iz javnih sredstev po tem zakonu. Pravice iz javnih sredstev se prizna z dnem priznanja tiste pravice iz javnih sredstev, katere uveljavljanje je vzrok za postopek odločanja tudi o drugih pravicah.

Če upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih sredstev po dosedanjih predpisih, ne želi uveljavljati pravice po ZUPJS, mu izdana odločba velja do konca obdobja, za katerega je bila izdana.

mag. Mojca Kunšek

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober