FinD - Aktualno - Z Banko Slovenije hitreje do recesije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

25.10.2019

Pravna Praksa

Z Banko Slovenije hitreje do recesije

Banka Slovenije predvidoma z novembrom nalaga bankam nova, strožja obvezna pravila o tem, kako ugotavljati kreditno sposobnost. Poteza sledi (vsaj po javno znanem sosledju dogodkov) objavi Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki je izdal novo poročilo o ranljivosti in tveganjih na nepremičninskih trgih.

Ob tem na prvo žogo pomislimo: kako lepo, da se enkrat za spremembo BS odzove pravočasno in na pravi način! Po razmisleku žal ni tako.

Citirano poročilo pravi, da četudi so v Sloveniji doslej za banke kreditna pravila povečini veljala le kot priporočilo, in ne obveznost, so izpostavljenosti bančnih bilanc - še posebej iz naslova kreditiranja gospodinjstev - zelo nizke. Kljub temu meni, da je nizka tudi dosedanja stopnja upoštevanja priporočil in da bi zato bilo smiselno nastopiti ostreje.

Ena večjih pripomb k zdaj že tradicionalno neuspelemu lovu Evropske centralne banke (ECB) na inflacijo z obiranjem denarja s centralnobančnega drevesa, na katerem raste, je to, da smo namesto inflacije cen potrošnih dobrin dobili inflacijo cen raznih oblik premoženja, tudi nepremičnin. To povzroča velike težave generacijam, ki v času, ko se je lov začel, premoženja še niso imele.

Po novih pravilih vzdrževani družinski člani nižajo kreditno sposobnost, zato bo še težje. Ana in Jože, ki iščeta stanovanje, lahko ugibata: ker imajo zdaj nama podobni zvezano še eno roko za hrbtom, se bo zmanjšalo povpraševanje, zato bodo cene padle in nama bo lažje. Vendar otrok odrašča zdaj - ne pa takrat, ko bi morda zlagoma res prišlo do padca.

Na trgu so tudi drugi povpraševalci. Zadeva se mirno razplete tako, da cene ostanejo "previsoke", le da se spremeni in še zaostri struktura kupcev. Izločene kandidate nadomestijo tisti, ki so že sicer dovolj finančno močni in jim kreditnega potenciala ne nižajo vzdrževani člani. Ali drugače: še bolj se utrdi prevlada starejših in premožnih nad tistimi, ki pri takih trendih ne bodo dosegli drugega, tudi ko dosežejo prvo.

Seveda je ob tem možno pripomniti "naj pač gredo v najem" in zraven še zabeliti kakšno čez komunajzarje, če že ne ravno "ko smo mi bili mladi", ker bi to pomenilo zatajiti jugoslovansko inflacijo in Jazbinška. To ni brez zrna soli. Vendar taka pripomba ponavadi pride od ljudi, ki tozadevnih skrbi nimajo. Zato ne bi smelo biti pretežko razumeti, da je redko sprejeta kot dobronamerna in da še povečuje medgeneracijsko (ali za bolj našpičene: medrazredno) kazanje s prstom.

Poleg tega, da manever Banke Slovenije še dodatno zmanjšuje izglede prepozno rojenih, da bi dosegli pravočasno ugnezdene, prihaja tudi v ne ravno posrečenem času.

Uvodoma citirano poročilo navaja, da se Slovenija (in mnoge druge države) znotraj gospodarskega ciklusa nahaja v položaju "čvrste ekspanzije". Ta navedba je nenavadno hrabra glede na to, kje je naša država v prehranjevalni verigi svetovnega gospodarstva in kaj se že vsaj eno leto dogaja pri glavnih kupcih. Seveda se je možno birokratsko skriti za papir, češ tako so pač tam zgoraj napisali, vendar bi to bilo ignorantsko in nesramno.

Pa poskusimo takole: če se bosta Evropa in Slovenija res znova gospodarsko ohladili, potem bo tako ali tako prišlo do usihanja nepremičnin in bosta Jože in Ana prišla na svoje! Morda res, toda le, če bosta v recesiji ohranila zaposlitev. To je precej jasno tveganje, še zlasti ob napovedanem dvigu minimalne plače, ki je dobra novica le za tiste, ki plačo imajo. Sistematično nižanje kreditne sposobnosti - torej nižanje skupnega domačega povpraševanja - je poteza, ki lahko ohlajanje prinese prej, kot bi ga bili deležni že sicer.

Zakaj sploh obstaja poseganje države na trgu? Po mojem prepričanju zato, da nastopi kot protiutež tedaj, ko zasebni sektor zbezlja v prevroča ali prehladna stanja in takrat dodaja ali odvzema celotno povpraševanje. Temu rečemo kontraciklična gospodarska politika. V dosedanji zgodovini Slovenije je to bolj kot ne pravljična figura. Žal ostaja tako, saj ohlajanje trga na točki, ko se okvir dogajanja tako ali tako že ohlaja, nikakor ni kontraciklično početje, temveč ravno obratno.

 Oglejte si še druge članke s področja Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?



Avtor: Črt Jakhel, objavljeno v reviji Pravna praksa 2019, št. 40-41.   

Arhiv

Zadnji članki

2019

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober