FinD - Aktualno - Pri obračunu povračil stroškov v zvezi z delom je potrebno poznati tudi posebnosti
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

11.9.2019

mag. Mojca Kunšek

Pri obračunu povračil stroškov v zvezi z delom je potrebno poznati tudi posebnosti

Pravico delavca do povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Višina povračil tovrstnih stroškov se določi s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo ali z izvršilnim predpisom.

Pri obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom je treba ločiti njihovo delovnopravno obravnavo od davčne obravnave. Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki v prvem odstavku 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba). Če delodajalec izplačuje povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, ki ga za navedena povračila določa Uredba kot neobdavčen, se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Tako se v skladu z 2. členom Uredbe lahko izplača povračilo stroškov prehrane med delom za vsak dan, ko je delojemalec na delu vsaj 4 ure, pri čemer se ne všteva v davčno osnovo izplačilo v višini 6,12 evrov. Če je delojemalec na delu več kot 10 ur, pa se v davčno osnovo dodatno ne všteva 0,76 eur za vsako nadaljnjo dopolnjeno uro po 8 urah prisotnosti.

Ker 130. člen ZDR-1 določa obveznost izplačila povračila, ne pa tudi višine povračila stroškov prehrane med delom, se odločitev o višini izplačila prepušča ureditvi v kolektivni pogodbi s splošno veljavo oziroma izvršilnemu predpisu, če višina ni določena s kolektivno pogodb s splošno veljavnostjo. Poleg opredeljene višine izplačila, pa je nastanek izplačila pogojen s prisotnostjo delojemalca na delu, čemur sledi tudi dinamika izplačil. Izplačilo povračila stroškov prehrane ali prevoza na delo tako nikakor ne more biti pogojeno z uspešnostjo delojemalca, niti ni mogoče enkratno letno izplačilo kot npr. novoletna nagrada. Po Pojasnilu FURS: Povračila stroškov in drugi odhodki iz delovnega razmerja, 5. izdaja, avgust 2019 (v nadaljevanju Pojasnilo FURS) gre v takem primeru za drug prejemek iz delovnega razmerja (npr. novoletna nagrada), od katerega je potrebno v celoti obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter obvezne prispevke za socialno varnost.

Podobno velja tudi za povračilo stroškov prehrane v primerih organizirane prehrane. Tudi v tem primeru lahko delodajalec izplača povračilo stroškov prehrane do neobdavčenega zneska 6,12 evra, vendar pa lahko v primeru, ko interni pravni predpisi delodajalca to omogočajo, delojemalcem izplača razliko med ceno organiziranega obroka, ki ga zagotavlja podjetje in neobdavčenim zneskom po Uredbi, kot povračilo stroškov prehrane. V izjemnih primerih, ko je zaradi zdravstvenega stanja potrebna posebna prehrana, pa se lahko v skladu s pojasnilom FURS izplača povračilo stroškov prehrane, kljub organizirani prehrani v podjetju.

Tudi pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela je potrebno upoštevati določbe Uredbe. Tako se v skladu s 3. členom Uredbe ne všteva v davčno osnovo povračilo do višine stroškov javnega prevoza, od mesta opravljanja dela do običajnega prebivališča delojemalca, ki je najbližje mestu opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča vsaj 1 kilometer. Pri tem velja izpostaviti, da je zaposleni upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela pod pogoji in v znesku, kot ga določa delovno pravni predpis (kolektivna pogodba ali drug delovno pravni akt, ki zavezuje delodajalca in delavca), pri čemer Uredba ne določa, ali se stroški javnega prevoza povrnejo v znesku mesečne vozovnice, ali v znesku dnevne vozovnice. Tudi v tem primeru velja temeljno pravilo, da se povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela izplača le za dneve prisotnosti na delu. V kolikor pa delodajalec zaposlenemu izplača povračila stroškov na delo in z dela tudi za dneve, ko delavec ni bil prisoten na delovnem mestu, pa se povračila stroškov v tem delu vštevajo v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja, saj takšen dohodek nima narave povračil stroškov prevoza, ker delavcu v času, ko je bil odsoten z dela, ti stroški niso nastali.

Po pojasnilu FURS je potrebno pri tem dosledno upoštevati tudi razdaljo od običajnega prebivališča do mesta opravljanja dela. V primeru, da delodajalec izplača povračilo stroškov prevoza na delo tudi zaposlenemu, katerega je razdalja do mesta opravljanja dela manj kot kilometer, se delojemalcu povračilo stroškov prevoza všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Pri tem Uredba ne loči med stalnim in začasnim prebivališčem, temveč je pomembna predvsem dikcija najkrajše običajne cestne povezave v kilometrih in ne v času prevoza na delo. V primeru, da ima zaposleni več bivališč, pa se drugo prebivališče upošteva kot običajno prebivališče le, če se delojemalec od tam vsaj štirikrat tedensko vozi na mesto opravljanja dela.

V posebnih primerih, ko gre za pomanjkanje javnega prevoza, časovno neustrezen vozni red in manj ugoden delovni čas pa peti odstavek 3. člena Uredbe določa, da če delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza, se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 0,18 evra za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. Prav tako Uredba v četrtem odstavku 3. člena izrecno opredeljuje primer, ko je najbližje postajališče javnega prevoza od običajnega prebivališča oddaljeno več kot en kilometer. V primeru, ko je kraj opravljanja dela oddaljen od najbljižjega postajališča javnega prevoza več kot kilometer, se torej v smislu Uredbe šteje, da delojemalec utemeljeno ne more uporabljati javnega prevoza.

Tako Pojasnilo FURS kot Uredba se opredeljujeta tudi do povračila stroškov prevoza, v primeru ko ima zaposleni več delodajalcev. Če delojemalec v posameznem dnevu dela krajši delovni čas pri več delodajalcih, je namreč potrebno ugotoviti kraj, iz katerega delojemalec dejansko prihaja na delo. Delojemalec lahko neobdavčeno prejme povračilo stroškov prevoza med mestom opravljanja dela in mestom, od koder dejansko prihaja na delo, če je razdalja med njima več kot 1 kilometer in pod pogoji, kot jih določa Uredba v 3. členu.

Uredba pa določa tudi povračilo stroškov za delo na terenu oz. t.i. terenski dodatek. V skladu s 7. členom Uredbe se izplačilo terenskega dodatka ne všteva v davčno osnovo, če je izplačano delojemalcu, ki najmanj 2 dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca, do višine 4,49 evra na dan, če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje. Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, pa se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov v višini dnevnice in prenočevanja na službenem potovanju pod pogoji, ki jih določa Uredba.

Če je zaradi potreb delovnega procesa določeno delo pri delodajalcu organizirano kot izmensko delo, se terenski dodatek, izplačan delojemalcu, ki najmanj dve izmeni, ki si sledita ena za drugo, dela v kraju, v katerem nima svojega običajnega prebivališča in v katerem ni sedež delodajalca, ne všteva v davčno osnovo, do višine 4,49 evra na dan.

Praviloma se izplačilo terenskega dodatka izključuje z nadomestilom za ločeno življenje, razen če je bil delojemalec z delovnega mesta, na katero je bil razporejen ali napoten na delo zaradi službenih potreb, poslan na teren (peti odstavek 7. člena Uredbe).

V skladu z 8. členom Uredbe se nadomestilo za ločeno življenje izplača delojemalcu, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino in zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine, v višini 334 evrov mesečno oziroma sorazmerni del zneska, če delavec prebiva ločeno od družine manj kot mesec dni. Po Pojasnilu FURS pa se nadomestilo za ločeno življenje všteva v davčno osnovo dohodka, v primeru da se delavec sam odloči, da bo zaradi zaposlitve bival ločeno od družine (primeroma: delavec s prebivališčem v Kopru se zaposli v Murski Soboti, kjer tudi živi v času zaposlitve).

Ob tem FURS pojasnjuje, da je v skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe družina po tem členu življenjska skupnost staršev in otrok, pri čemer pa se šteje, da ta skupnost obstaja le do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola.

Oglejte si še druge članke s področja Dohodek iz zaposlitve in boniteta


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?



Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober