FinD - Aktualno - Pravice zavezancev ob prihodu delovne inšpekcije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

4.9.2019

mag. Boštjan J. Turk

Pravice zavezancev ob prihodu delovne inšpekcije

V strokovni javnosti je uveljavljeno stališče, da je zakonodaja s področja delovanja inšpekcijskih služb preveč represivna oziroma da ji primanjkuje uravnoteženosti v smislu enakopravne porazdelitve pravic in dolžnosti inšpektorjev na eni in zavezancev na drugi strani. Dokaze o tem, da so inšpektorji v zakonodaji privilegirani, lahko najdemo v številnih pravnih normah s tega področja.    

Ne glede na to, inšpekcijski zakonodaji ne moremo očitati, da ne vsebuje določil, ki so namenjena zavarovanju pravic zavezancev v inšpekcijskem nadzoru. To velja tudi za Zakon o inšpekciji dela (ZID-1). Zavezancem pri inšpekcijskem nadzoru je namreč omogočeno, da prisostvujejo inšpekcijskem pregledu, da podajajo pripombe glede določenih dejanj pri samem pregledu, prav tako pa jim je omogočeno tudi vlaganje pravnih sredstev. Zakon, kar bomo videli kasneje, vsebuje tudi nekatere specifične garancije za zavezance – denimo možnost vložitve zahteve za odložitev izvršitve odločbe s strani inšpekcijskega organa.

Pravne podlage nadzora s strani delovne inšpekcije

Pravna podlaga za opravljanje nadzora s strani delovne inšpekcije je Zakon o inšpekciji dela (v nadaljevanju: ZID), ki ureja pristojnost delovne inšpekcije, pooblastila in pogoje za inšpektorje, naloge in pogoje za strokovne pomočnike, postopek samega inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.

Delovna inšpekcija je pristojna za opravljanje nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov s področij delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk, kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu. Inšpektorat lahko opravlja inšpekcijski nadzor tudi nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.

ZID je tipičen lex specialis (specialni zakon), kar pomeni, da v primeru kolizije z drugimi predpisi, ki urejajo podobno zakonsko materijo, prevlada nad njimi. To pa obenem pomeni, da se glede tistih vsebin, ki jih ZID ne ureja, uporabljajo določila zakona, ki ureja inšpekcijskih nadzor (to pa je Zakon o inšpekcijskem nadzoru – ZIN), ter določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP), pa tudi določbe posebnih predpisov, ki urejajo nadzor posameznih inšpekcij, ki delujejo v inšpektoratu.  

Pooblastila inšpektorjev

Glede pooblastil, ki jih ima delovni inšpektor, se ZID sklicuje na temeljni inšpekcijski predpis - ZIN, saj določa, da ima inšpektor poleg pooblastil iz zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, še nekatera druga pooblastila.

To pomeni, da ima poleg splošnih inšpekcijskih pooblastil (denimo pooblastilo  pregledati prostore, objekte, pogodbe, listine in druge dokumente, pooblastilo vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb, pooblastilo zaslišati stranke in priče v upravnem postopku), še nekatere posebne pravice, ki mu jih daje ZID: tako ima denimo pravico naročiti neodvisen odvzem vzorcev ali meritve v času, v delovnem prostoru ali v delovnem okolju, ki ga določi sam.

Poleg tega lahko (sicer za največ 15 dni) zaseže dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene pravice delavca oziroma, da obstaja sum prekrška ali hujših kršitev zakona, drugih predpisov, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, za nadzor nad katerimi je pristojna delovna inšpekcija.

O zasegu dokumentacije mora zavezancu izročiti potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila zasežena.  

Ukrepi inšpektorjev

Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru delovni inšpektor izda odločbo. S to zavezancu odredi, da z določenim dejanjem, opustitvijo dejanja, oziroma z aktom, v roku, ki ga določi, zagotovi izvajanje zakonov oziroma drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Zavezanci so dolžni inšpektorju poročati o izvršitvi te odločbe in sicer v osmih dneh po poteku posameznega roka za njeno izvršitev.

V primeru, če inšpektor oceni, da je to potrebno zaradi varovanja pravic drugih oseb, lahko delodajalcu s sklepom odredi, da o ugotovitvah inšpekcijskega nadzora in o izrečenih ukrepih pisno seznani delavce na pri njem običajen način (denimo na določenem oglasnem mestu v njegovih poslovnih prostorih, ali z uporabo informacijske tehnologije).

Možnost izdaje prepovedne odločbe

Prepovedna odločba je posebnost delovne inšpekcije. Pomeni precej hud poseg v ustavno in zakonsko zagotovljene pravice zavezancev, namenjena pa je odpravi hujših nepravilnosti, ki jih delovni inšpektorji ugotovijo pri nadzoru. Tudi zaradi tega je možnost izreka prepovedne odločbe pogojena z natančno določenimi kršitvami na strani zavezanca, jasno pa je postavljena tudi ločnica glede tega, kdaj ima delovni inšpektor zgolj možnost izreči prepovedno odločbo (torej je njen izrek odvisen od njegovega prostega preudarka), kdaj pa je tako odločbo dolžan izdati (v takih primerih izdajo prepovedne odločbe zapoveduje že zakon).

Zakon taksativno[1] našteva primere, ko lahko delovni inšpektor izreče ukrep prepovedne odločbe. To je denimo tedaj, če zavezanec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja in delovnega procesa, kakor tudi njihove sprotne prilagoditve ob vsaki spremembi v delovnem procesu, ali pa tedaj, ko je inšpektorju onemogočil inšpekcijski pregled.

Delovni inšpektor pa v vsakem primeru izda prepovedno odločbo, s katero prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, ko ugotovi: 

1.) neposredno nevarnost za življenje delavcev

2.) da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi, ki urejajo zaposlovanje tujcev

3.) da je delodajalec ali uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in trg dela, posredovani delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela delavcev uporabniku, omogočil delo delavcu v nasprotju s predpisi, ki urejajo trg dela

4.) zaposlitev na črno, če posebni predpisi določajo pristojnost inšpekciji za delo

5.) delo otrok, mlajših od 15 let starosti, v nasprotju s predpisi, ki urejajo delo otrok

6.) opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja.   

Pravice zavezanca ob prihodu delovne inšpekcije

Pravice zavezancev ob prihodu delovne inšpekcije so urejene tako v okviru ZIN, kot tudi v okviru ZID. V skladu z ZIN lahko zavezanec prisostvuje opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, razen če bi to oviralo njegovo učinkovito izvedbo, o čemer izda inšpektor poseben sklep. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v petnajstih dneh od vročitve sklepa, ki pa ne zadrži izvršitve sklepa.

Če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor po opravljenem inšpekcijskem pregledu zavezancu vroči zapisnik o tem pregledu in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur, pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah.

ZID določa, da ima inšpektor po opravljenem inšpekcijskem nadzoru pravico in dolžnost z odločbo zavezancu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Zoper odločbo lahko zavezanec vloži pritožbo v 15 dneh od njene vročitve, ki pa ne zadrži izvršitve odločbe.

Ima pa zavezanec v primeru izreka odločbe delovnega inšpektorja pravico zahtevati odložitev izvršitve odločbe v skladu z določbami 22. člena ZID-1. To pravico ima, če verjetno izkaže, da bi mu z izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in tudi ni nevarnosti, da bi zaradi odložitve izvršitve nastala nepopravljiva škoda. Zahtevi mora priložiti tudi ustrezna dokazila.

O taki zahtevi inšpektor izda odločbo in sicer najpozneje v petih dneh od prejema zahteve. Zoper to odločbo pa je dovoljena pritožba v 15. dneh od njene vročitve.

Sklep

Kot lahko vidimo, so trditve glede tega, da so pravice delovnih inšpektorjev na eni in zavezancev na drugi strani precej neenakomerno razporejene v korist prvih, precej utemeljene. Tudi delovni inšpektorji imajo na voljo celo vrsto pooblastil in ukrepov za zavarovanje svojih interesov, ki segajo od pravice do vstopa v poslovne prostore zavezancev, pa vse do (začasnega) zasega njihove dokumentacije in prepovedi opravljanja dela oziroma izvedbe delovnega procesa. Številni ukrepi, ki jih lahko izvajajo inšpektorji se gibljejo po samem robu še dopustnih posegov v ustavno zagotovljene pravice zavezancev, ali pa so tak rob celo že prekoračili.

Po drugi strani pa imajo tudi zavezanci določene pravice, ki bi jih lahko s pridom uporabili. Že samo dejstvo, da so lahko prisotni pri opravljanju inšpekcijskega nadzora, pomeni, da bodo inšpektorji v takih primerih še posebej pazili, da ne prekoračijo svojih pooblastil, saj se bodo zavedali, da zavezanci spremljajo vsako njihovo potezo. Zavezanci imajo tudi pravico, da podajo svoje pripombe na zapisnik glede opravljenega inšpekcijskega nadzora, s čemer lahko pisno dokumentirajo potencialne kršitve pri opravljanju inšpekcijskega nadzora. Tu je nenazadnje tudi možnosti vložitve pritožb zoper odločbe ali sklepe na več stopnjah opravljanja inšpekcijskega nadzora, resda s to pomanjkljivostjo, da te večinoma ne zadržijo njihovega izvajanja. Še posebej pa bi izpostavil možnost vložitve zahteve za odložitev izvršitve odločbe v okviru izdaje prepovedne odločbe, s čemer lahko zavezanci preprečijo, da bi jim zaradi prepovedi opravljanja delovnega procesa lahko nastala občutna ekonomska škoda.


Podrobneje bo o pravicah zavezancev ob prihodu delovne inšpekcije spregovorili predavatelji mag. Boštjan J. Turk na spletnem seminarju, ki bo 12. 9. 2019. Ne zamudite aktualnega spletnega seminarja na katerem lahko zastavite tudi vprašanja in se prijavite tukaj.

Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?



[1] Taksativno navedba pomeni izrecna navedba vseh primerov, običajno po točkah, alinejah (za razliko, denimo od eksemplifikativne navedbe, ki označuje le možne, ne pa izrecne primere

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober