FinD - Aktualno - 200 služb za dolar
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

7.6.2019

Pravna Praksa

200 služb za dolar

Podatek, da je ameriška brezposelnost na najnižjih ravneh, odkar jo merijo (3,9 odstotka), ni nobena skrivnost. Tudi če gledamo ameriški trg dela malo širše, je nivo brezposelnosti (U6) na zgodovinsko nizkih 7,8 odstotka.

A za finančnega ekonomista je zelo zdravo, da statistične podatke tudi občuti v realnosti. V tem smislu me je močno presenetil 20-minutni sprehod od hotela do rent-a-car službe v največjem mestu Floride, kjer so bili kljub nižji sezoni izobešeni napisi "najemamo" oziroma "potrebujemo pomoč". Tako bi lahko na tej kratki poti dobil kakšnih 200 služb. Zares impresivno. Seveda ni vse zlato, kar se sveti, v večini je šlo bolj za pomožna storitvena dela, pri katerih je kompenzacija borna in posamezniku ne omogoča normalnega preživetja. Vzamejo pa jih. Po pogovoru z domačini sem izvedel, da se za te službe zanimajo predvsem nelegalni priseljenci iz latinske Amerike.

Še bolj zanimiva izkušnja pa je bilo urejanje najema avtomobila na avtomatu, pri čemer se na daljavo povežeš z referentom, ki dela od doma. Da pa avtomatizacija storitev ni preprosta, hitro ugotoviš pri odnosu zaposlenih v avtohiši, katerih naloga je samo pripeljati avto na dogovorjeno mesto. Denarno ugodnost te transakcije namreč uživa ponudnik storitve, slabo voljo uporabnikov v primeru kakšne napakice pa prejemajo slabše plačani postreščki, kar tudi zaupajo v pogovoru.

Na koncu popotovanja po Floridi, ki beleži enako stopnjo brezposelnosti kot ZDA, sem ugotovil, da glede na Slovenijo enaka dela opravljajo manj kvalificirani delavci. Razlog, da omenjam zgodbo, tiči v opažanju, da Evropa in posledično tudi Slovenija v gospodarskem ciklu za Ameriko zaostajata približno za dve leti. Da se mora slovensko gospodarstvo pripraviti na pomanjkanje delovne sile, se vse bolj kaže tudi v objavljenih statističnih podatkih, saj je število brezposelnih aprila padlo že pod 80.000. V pogovorih z obrtniki in podjetniki ugotavljam, da je pomanjkanje sposobne delovne sile vse bolj zaviralec rasti.

Iskanje odgovora, kako streti navedeni problem, pa je ključno za dolgoročno uspešno poslovanje gospodarstva. Rešitve lahko najdemo tako na makro kot na mikro nivoju. Pri tem se morajo podjetniki odločiti, ali bodo še naprej rasli ali pa se bodo zadovoljili z obstoječimi kapacitetami in se pripravili na drugačne čase. Prvi lahko manko delavcev nadomestijo z zaposlovanjem tujcev, "krajo" delavcev konkurenci, z zaposlovanjem manj sposobnih ter z avtomatizacijo in digitalizacijo.

V Ameriki so taki ukrepi najznačilnejši, saj se kljub pregretemu trgu dela neto profitna marža podjetij še vedno zvišuje in dosega rekorde. A verjetno je samo še vprašanje časa, kdaj bomo priča zvišanju plač. Mogoče bo dvig cene nafte ta sprožilec. Tudi v Sloveniji lahko v naslednjih kvartalih pričakujemo plačne pritiske. A na tej točki je treba biti zelo pozoren na to, kateri segment je upravičen do dviga. Verjetno bi bilo najslabše, če bi se plače dvignile javnim uslužbencev, saj državo čaka še dolga pot do znižanja dolga na vzdržno raven. V zasebnem sektorju pa je zadeva bolj odprta in v razmislek je dobro vzeti manjšo davčno obremenitev (socialno kapico) za variabilni del plač (participacija pri dobičku).

Vse tegobe gospodarskega sveta pa na koncu končajo na krožniku centralnih bank. Njihova naloga je namreč zagotavljanje cenovne stabilnosti. V času pregrevanja gospodarstva plače v povprečju rastejo hitreje od produktivnosti ter posledično pripomorejo k dvigu inflacije in inflacijskih pričakovanj. S tem pa centralni banki pošljejo sporočilo, da je za dosego cilja treba začeti zategovati denarno politiko. Kar v praksi pomeni, da se dvigujejo obrestne mere. S tem pa del naložbenih projektov postane ekonomsko nesmiseln in približamo se krčenju ekonomije.

Tako bi po sončnih dneh znova zapadel dež. Vsaj po teoriji keynesianske ekonomije, po kateri ima gospodarstvo eno vlado in eno centralno banko, obe veji pa delujeta v sozvočju. V Sloveniji pa se moramo zavedati, da ni tako in da delujemo v okviru monetarne politike, ki je oblikovana za povprečje evroobmočja s pridihom vpliva velesil. Posledično pa je treba biti zelo pragmatičen pri ostalih politikah, da je država na dobičkonosni strani enačbe. Ko bi vsaj politiki razumeli pravila igre ...

Oglejte si še druge članke s področja Poslovne poti in stranpoti


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?




Avtor: Primož Cencelj
univ. dipl. ekonomist,
Pravna praksa, 2018, št. 20-21.




Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober