FinD - Aktualno - Izračun odpravnine, če je bil delavec ves čas v bolniškem staležu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

1.4.2019

Pravna Praksa

Izračun odpravnine, če je bil delavec ves čas v bolniškem staležu

V podjetju so delavcu konec maja redno odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delavec je že dlje časa v bolniškem staležu in bo verjetno tudi ves čas odpovednega roka. Delavcu se odpovedni rok izteče v sredini julija. Avgusta bo delavec dopolnil 10 let delovne dobe v podjetju.
Kako naj zanj pravilno izračunajo višino odpravnine?

Po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, dolžan izplačati odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:
- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto in do deset let,
- 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let in do 20 let,
- 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Če delavec v obdobju pred odpovedjo ni delal (ves čas), je treba ugotoviti, kolikšno plačo bi v tem času prejemal, če bi delal. Za delavce s konstantno enako plačo to ni težko, za delavce, ki poleg osnovne plače dobivajo mesečno različne zneske variabilnega dela plače (delovna uspešnost, stimulacija), pa je to zahtevnejše opravilo, zlasti ker zakon načina ugotavljanja, koliko bi delavec prejel, če bi delal, ne opredeljuje. V teh primerih je treba napraviti ustrezno oceno, in sicer glede na preteklo gibanje delavčeve plače, glede na način obračuna variabilnega dela (mesečno, trimesečno idr.) in glede na druge relevantne okoliščine (sezona, dogajanja na trgu, primerjava s sodelavci idr.). Na podlagi objektivnih kazalnikov je torej treba oceniti, kolikšno plačo bi delavec dejansko prejel, če bi delal, pri tem pa je treba upoštevati, da se v plačo po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 vštevajo poleg osnovne plače tudi del plače za delovno uspešnost, dodatki in plačilo za morebitno poslovno uspešnost.

Taka razlaga tudi sledi načelu enakosti in prepovedi diskriminacije, saj zaposleni, ki je upravičeno odsoten z dela zaradi zdravstvene nezmožnosti za delo, ne sme biti postavljen v slabši položaj (z nižjo odpravnino) kot drugi zaposleni, zlasti ne v primeru zagotavljanja pravic iz dela, ki niso v neposredni zvezi s trenutno (ne)zmožnostjo opravljanja dela.

Ne glede na to, da je bil/bo delavec v obdobju, ki se šteje v osnovo za izračun odpravnine, v bolniškem staležu in je/bo prejemal na primer 80-odstotno nadomestilo plače, se v osnovo za izračun odpravnine štejejo mesečne izplačane plače, ki bi jih delavec prejel, če bi delal, in ne nadomestila plače, ki jih je/bo delavec prejemal zaradi bolniškega staleža.

Pri določanju višine odpravnine se upošteva tudi delovna doba pri delodajalcu od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi do vključno dneva prenehanja delovnega razmerja. V konkretnem primeru se vam lahko zgodi, da se bo ravno v času teka odpovednega roka ulomek za izračun osnove povečal (z ene petine (1/5) na eno četrtino (1/4)), če bo delavec v tem obdobju dopolnil 10 let delovne dobe pri vas. To je še toliko bolj verjetno, ker delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

 

Oglejte si še druge članke s področja Delovna razmerja


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?
Želite postati nov uporabnik?



Avtor:  mag. Nina Scortegagna Kavčnik, Pravna praksa, 2017, št. 26.

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober