FinD - Aktualno - Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve odslej le še za nesporne terjatve
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

5.4.2016

Nika Hudej

Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve odslej le še za nesporne terjatve

Ustavno sodišče je zaradi kršitve pravice do sodnega varstva z odločbo U-I-6/13-12, Up-24/13-16 razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 370/2011 in zavrglo pobudo za oceno ustavnosti 172. do 175. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

Ustavno sodišče je odločilo, da odločanje o obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju ne ustvarja učinkov izvršilnega naslova, zato ne more predstavljati podlage za naložitev obveznosti tretji osebi, naj poplača tuj davčni dolg, če tretja oseba ne soglaša s tem, da vstopa v davčni postopek kot dolžnica davčnega dolžnika.

Če davek ni plačan v predpisanem roku, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi (143. člen ZDavP-2). Izvršba se lahko med drugim opravi tudi na denarne terjatve, ki jih ima davčni dolžnik do svojega dolžnika. Na podlagi 172. člena ZDavP-2 v takem primeru davčni organ sklep o izvršbi vroči dolžniku in dolžnikovemu dolžniku. S sklepom o izvršbi se dolžniku zarubi terjatev, ki jo ima do svojega dolžnika do višine njegovega davka, dolžnikovemu dolžniku pa naloži, da zarubljeni znesek terjatve plača na predpisane račune (173. člen ZDavP-2). Dolžnikov dolžnik lahko zoper sklep o izvršbi ugovarja v osmih dneh po prejemu sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep, in sicer, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa (prvi in drugi odstavek 174. člena ZDavP-2). Če davčni organ ugotovi, da je ugovor utemeljen, z novim sklepom nadomesti sklep, ki se z ugovorom izpodbija, v nasprotnem primeru pa odstopi ugovor organu druge stopnje (četrti odstavek 174. člena ZDavP-2).

V uvodoma navedeni zadevi je Vrhovno sodišče presojalo zakonitost sklepa o davčni izvršbi, s katerim je davčni organ odločil, da se zoper davčno dolžnico opravi davčna izvršba dolžnega zneska neplačanega davka z rubežem denarne terjatve, ki jo ima davčna dolžnica do svojega dolžnika, in dolžniku davčne dolžnice naložil, naj znesek zarubljene terjatve plača na predpisan račun davčnega organa.

Vrhovno sodišče je presojalo, ali sme davčni organ v postopku davčne izvršbe, potem ko je dolžnik davčne dolžnice obstoju terjatve, ki je bila predmet rubeža, ugovarjal, sam v okviru odločanja o predhodnem vprašanju presojati, ali sporna terjatev davčne dolžnice do njenega dolžnika res obstaja. Presodilo je, da v postopku davčne izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev obstoj terjatve davčnega dolžnika do njegovega dolžnika predstavlja predhodno vprašanje, o katerem se ne odloči v izreku upravnega akta, temveč ima njegova rešitev le obliko ugotovitve obstoja oziroma neobstoja pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ki jo organ poda in utemelji v obrazložitvi akta. Vrhovno sodišče je še pojasnilo, da navedeno stališče ne posega v pravico dolžnika davčne dolžnice, da pred sodiščem splošne pristojnosti, ki je pristojno za presojo vprašanja obstoja terjatve iz civilnopravnega razmerja, uveljavlja povračilo oziroma vzpostavi terjatev do davčne dolžnice za znesek davka, ki ga je namesto nje plačal v postopku davčne izvršbe. Rešeno predhodno vprašanje namreč ne more biti ovira za odločanje o tem vprašanju v postopku pri pristojnem organu oziroma sodišču in se tudi ne more šteti za pravnomočno rešeno zadevo. Če pa bo pristojni organ oziroma sodišče predhodno vprašanje kasneje rešilo drugače, bo podan obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Ustavno sodišče je v uvodoma navedeni odločbi ocenilo, da stališče Vrhovnega sodišča, po katerem je dopustno davčno izvršbo opraviti na premoženju tretje osebe zaradi izterjave tej osebi tujega davčnega dolga kljub temu, da je ta oseba pravočasno ugovarjala, da denarna terjatev davčnega dolžnika zoper njo ne obstaja, posega v njeno pravico, da o njenih obveznostih odloča sodišče, na tako omejujoč način, da pomeni kršitev pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave in prvega odstavka 6. člena EKČP.

Kot je v odločbi pojasnilo Ustavno sodišče, cilj davčne izvršbe ne more biti, da upnik pride do poplačila svoje denarne terjatve za vsako ceno (ne iz premoženja dolžnika, ampak nekoga tretjega). V primeru, če zaradi uvedbe izvršilnega postopka pride do posega v premoženje tretje osebe, mora imeti ta zagotovilo, da bo svoje pravice lahko učinkovito varovala.

Cilj davčne izvršbe tudi ne more biti, da država – upnica pride do poplačila svoje denarne terjatve iz premoženja tretje osebe, ne da bi ta imela možnost uresničiti svojo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in s tem preprečiti poseg v svoje premoženje. Četudi v premoženje davčnega dolžnika sodijo njegove denarne terjatve, rubež denarne terjatve pa je zato sredstvo davčne izvršbe, to ne pomeni, da je državi – upnici dana možnost, da v okviru davčne izvršbe izterja zarubljeno denarno terjatev iz premoženja tretje osebe – zatrjevanega dolžnika davčnega dolžnika, ne da bi pred tem o obstoju za tretjo osebo sporne denarne terjatve odločilo sodišče. Kot je še poudarilo Ustavno sodišče, se sme davčna izvršba zaradi plačila davčne obveznosti opraviti na premoženju davčnega dolžnika, zato je ključno, da ni nobenega dvoma o tem, da premoženje, na katero se poseže z davčno izvršbo, pripada njemu. Povsem očitno pa je izključeno, da v premoženje davčnega dolžnika sodijo sredstva, ki pripadajo tretji osebi in iz katerih bi se lahko poplačale denarne terjatve davčnega dolžnika.

Davčni dolžnik bi za realizacijo svoje denarne terjatve iz civilnopravnega razmerja zoper tretjo osebo moral izposlovati odločitev, na podlagi katere bi sodišče dovolilo izvršbo zoper njegovega dolžnika. To odločitev bi sodišče v primeru spora sprejelo v kognicijskem kontradiktornem postopku. Pred pravdnim sodiščem bi imela tretja oseba – domnevni dolžnik davčnega dolžnika možnost, da se kot tožena stranka brani in dokazuje neutemeljenost tožbenega zahtevka. V sodnem postopku bi se nato pretehtala zatrjevanja obeh strank, šele pravnomočna dajatvena sodba pa bi imela učinke izvršilnega naslova. Ugotovitev davčnega organa o obstoju za tretjo osebo sporne denarne terjatve v okviru odločanja o predhodnem vprašanju in razlaga, da ta odločitev dopušča prisilno izvršbo zoper tretjo osebo za izterjavo njej tujega davčnega dolga, pa učinkuje tako, da tretja oseba postane dolžnica, ne da bi bila k temu zavezana z izvršilnim naslovom, v katerem bi bil ta njen status pravnomočno ugotovljen, in ne da bi imela možnost predočiti sodišču svoje ugovore zoper zatrjevane dolžnosti.

Tretji osebi tako preostane, če se z odločitvijo o obstoju terjatve ne strinja, da kot tožnica začne sodni postopek in izposluje sodno odločitev o tem, da je plačala dolg, ki ga ni bila dolžna plačati. Šele v tem postopku se bo pravnomočno izkazalo, ali je zahtevek davčnega dolžnika utemeljen oziroma ali je tožnik resnično upnik in toženec resnično njegov dolžnik, torej o tem, ali med njima sploh obstaja denarna terjatev. Stališče Vrhovnega sodišča, da za izvršbo z rubežem denarne terjatve zadostuje, da se o obstoju sporne denarne terjatve odloči kot o predhodnem vprašanju v okviru davčne izvršbe, po presoji Ustavnega sodišča zato v bistvu izničuje pravico tretje osebe do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker ji preprečuje, da bi v kontradiktornem postopku imela kot tožena stranka možnost zavarovati svoj položaj pred posegom v svoje premoženje. Takšno učinkovanje odločanja o obstoju sporne denarne terjatve v postopku davčne izvršbe pomeni za tretjo osebo očitno prehudo breme. Ker odločanje o predhodnem vprašanju ne ustvarja učinkov izvršilnega naslova, ne more predstavljati podlage za naložitev obveznosti tretji osebi, naj poplača tuj davčni dolg, če tretja oseba ne soglaša s tem, da vstopa v davčni postopek kot dolžnica davčnega dolžnika.

Predstavljeno stališče Ustavnega sodišča po mojem mnenju v praksi pomeni, da bo davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve odslej mogoča le, če je bilo o obstoju te terjatve na matičnem civilnopravnem področju že pravnomočno odločeno, oziroma če se bo dolžnik davčnega dolžnika strinjal, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne bo pravočasno in obrazloženo ugovarjal. Da bi davčni organ v postopku davčne izvršbe, ki mora biti zaradi posebnega pomena davkov za delovanje javnih funkcij voden tako, da se zagotovi čim hitrejše in učinkovitejše pobiranje davkov, prekinjal postopke davčne izvršbe in čakal, da o sporni terjatvi, ki naj bi bila predmet rubeža, odloči pristojno sodišče v kontradiktornem postopku, ni verjetno pričakovati. Prav tako pa ni povsem jasno, zakaj ZDavP-2 v četrtem odstavku 174. člena sploh predvideva, da davčni organ odstopi ugovor dolžnikovega dolžnika organu druge stopnje, če meni, da ni utemeljen. Če je ugovor pravočasen in obrazložen in je terjatev očitno sporna, je namreč po stališču Ustavnega sodišča že to zadostna ovira, da se z davčno izvršbo poseže na premoženje dolžnikovega dolžnika, ne da bi o sporni terjatvi pred tem odločilo pristojno sodišče. Zato ni jasno, kaj naj bi organ druge stopnje z ugovorom, ki mu ga odstopi prvostopni davčni organ, še lahko počel. Glede na predstavljeno bo zanimivo spremljati, kako se bodo davčni organi v praksi odzvali na odločitev Ustavnega sodišča. 

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober