FinD - Aktualno - Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

2.12.2015

Vesna Bartolj Maver

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Vsi dohodki, ki jih fizična oseba doseže z opravljanjem dejavnosti, so obdavčeni z dohodnino – kot  dohodek iz dejavnosti. V skladu z Zakonom o dohodnini (46. člen) se za dohodek iz dejavnosti šteje vsak dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in na rezultat opravljanja dejavnosti.

Davčno osnovo od dohodkov iz dejavnosti ugotavljamo lahko na dva načina:

  • z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali
  • z upoštevanjem normiranih odhodkov

Naša odločitev, da bomo ugotavljali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadaljevanju: normiranci), pomeni, da smo se odločili za poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj nam ni potrebno voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki nastajajo pri našem poslovanju.

Kdaj smo lahko normiranci

Pogoj za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri zavezancih, ki na novo pričnejo opravljati dejavnost ni pogojen z višino prihodkov. Pri ostalih zavezancih, ki že poslujejo je pogoj, da v davčnem letu  pred tem davčnim letom prihodki ne presegajo 50.000 € ali 100.000 € v kolikor je bila pri zavezancu obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev.

Kako postanemo normiranci

V skladu s 308. členom Zakona o davčnem postopku davčni zavezanec, ki na novo prične z opravljanjem dejavnosti, opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register in sicer v roku osmih dni od vpisa.

Drugi zavezanci, ki že poslujejo,  pa to priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov opravijo v okviru davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki ga morajo davčnemu organu predložiti do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Sestavni del njihove priglasitve, ki se opravi na obračunu in z oddaje posebne Priloge 15 je tudi izjava, da za davčno leto uveljavljajo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in da izjavo o izpolnjevanju določenih pogojev iz Zakona o dohodnini. 

Šteje se, da so davčni zavezanci priglasili ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločili za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 31. marca leta, za katero ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ne obvestijo davčnega organa o prenehanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Gre torej za avtomatično podaljšanje.

Kdaj ne moremo več biti normiranci

Zavezanci, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjujejo prihodkovnega pogoja za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (torej so njihovi prihodki večji od  50.000 € oziroma od 100.000€) , so dolžni v davčnem letu, ki sledi dvema zaporednima predhodnima davčnima letoma, ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov.

Kako se ugotavlja davčna osnova pri normirancih

Zavezanci ugotovijo davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirane odhode v višini 80% ustvarjenih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke ob njihovem nastanku – torej dejanska fakturirana realizacija.

Kako se odmeri davčna obveznost pri normirancih

Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20% davčni stopnji od ugotovljene davčne osnove (torej od 80% ustvarjenih prihodkov)  in se šteje kot dokončen davek. Efektivna obdavčitev je torej 4%.

Pri tem je potrebno vedeti, da zavezanci pri izračunu dohodnine ne morejo uveljavljati davčnih olajšav (npr. splošne olajšave, olajšave za vzdrževane družinske člane, olajšave za investiranje, olajšave za zaposlovanje, olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšave za donacije itd.) in tudi s plačanimi prispevki ne znižujejo davčne osnove.

Zavezanci ugotovijo dohodnino od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu, ki ga morajo davčnemu organu predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Če  zavezanec ne posluje celo leto (npr. gre za novoustanovljenega podjetnika med letom) se mu akontacija dohodnine preračuna kot bi posloval celo leto. Torej ugotovljena osnova se deli z meseci poslovanja (šteje se, da je polni mesec poslovanja v kolikor zavezanec posluje od 15. ali 16. dne v mesecu – odvisno od vseh št. dni v mesecu) . Nato se ta osnovo pomnoži z 12 (12 mesecev) in od nje obračuna nominalno 4% . Dobljeni znesek predstavlja akontacijo dohodnine.

Kako se plačuje izračunana akontacija dohodnine

Ta izračunana akontacija dohodnine se lahko plačuje v mesečnih obrokih (če znesek akontacije presega 400 €) ali v trimesečnih obrokih (če znesek akontacije ne presega 400 €).

Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti (do 10. v mesecu).

Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu dohodnina vrne.

Kakšen poslovne knjige mora voditi normiranec

Normiranci ne vodijo poslovnih knjig.

Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pa ne glede na prej napisan stavek predpisuje, da morajo normiranci voditi:

  • evidenco knjigovodskih listin (npr. evidenco izdanih računov)
  • evidenco osnovnih sredstev  (register osnovnih sredstev)
  • evidence po predpisih, ki urejajo njihovo organiziranost oziroma področje na katerem delujejo (npr. v skladu z zahtevami HACCP)
  • evidence nabave in porabe pijač in živil (tisti, ki opravljanju gostinsko in slaščičarsko dejavnost)
  • evidence v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje in plačevanje DDV-ja (v primeru da so DDV zavezanci).

Oglejte si še druge članke s področja Dohodek iz dejavnosti


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?

Arhiv

Zadnji članki

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober