FinD - Aktualno - Pregledno o računovodstvu v javnem sektorju
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

20.10.2015

dr. Tatjana Jovanović

Pregledno o računovodstvu v javnem sektorju

Računovodstvo javnega sektorja uvrščamo v Sloveniji v eno izmed štirih temeljnih področij javnih financ (zbiranje javnofinančnih prihodkov, upravljanje z javnofinančnimi sredstvi, zagotavljanje zadovoljevanja javnih potreb, ugotavljanje učinkov porabe javnofinančnih sredstev), in sicer v področje upravljanja z javnofinančnimi sredstvi. V slednje poleg računovodstva uvrščamo tudi pripravo in izvrševanje proračuna, enotni zakladni račun, plačilni promet, itn. Z drugimi besedami sodi računovodstvo javnega sektorja v širše področje javnih financ in ožje področje finančnega managementa javnega sektorja.

Krovni predpis na področju javnih financ je Zakon o javnih financah (ZJF), znotraj katerega je računovodstvu namenjeno 8. poglavje, ki določa da računovodstvo opravlja plačila,  tekoče  ureja,  zajema,  knjigovodsko evidentira  in  sporoča podatke,  pripravlja obvezne računovodske izkaze, izvaja računovodski nadzor in nadzor nad izpolnjevanjem terjatev in plačevanjem obveznosti ter arhivira izvirnike knjigovodskih listin.

Za podrobnejša pravila računovodenja se ZJF sklicuje na Zakon o računovodstvu (ZR). Poleg ZR določa področje računovodstva še kopica podzakonskih aktov kot so Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava, Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu, Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ter Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin. Pomembno je poudariti, da se tudi v javnem sektorju uporabljajo mednarodni in slovenski računovodski standardi, za tiste primere in situacije, ki niso predvidene in določene v omenjenih zakonih in podzakonskih aktih.

V nadaljevanju se podrobneje osredotočamo na osnovna pravila knjigovodenja (načela, ločeno izkazovanje dejavnosti, tehniko evidentiranja, itn.), ki so določene z Zakonom o računovodstvu (ZR). Slednji podrobneje ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelavo letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava (ter celo  pravne osebe zasebnega prava) in sicer definira:

  1. da morajo pravne osebe voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva ter da vodijo temeljne in pomožne knjige, pri čemer za temeljni knjigi štejeta dnevnik in glavna knjiga, za pomožne knjige pa analitične evidence in druge pomožne knjige, ki dopolnjujejo konte glavne knjige. Zakon poudarja, da je vodenje temeljnih knjig  obvezno, od pomožnih pa je obvezno vodenje blagajniškega dnevnika, knjige opredmetenih osnovnih sredstev ter knjige terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, ostale pomožne pa niso zakonsko obvezne in se vodijo le v primeru, če verodostojnih podatkov ni mogoče zagotoviti drugače.
  2. da pravne osebe sestavljajo računovodske izkaze in poročila o poslovanju za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, pri čemer morajo vrednost poslovnih dogodkov knjižiti v polni višini oziroma v bruto znesku in jih ne smejo medsebojno poračunavati.

Računovodenje za proračun, proračunske uporabnike in pravne osebe javnega prava poteka po enotnem kontnem načrtu;

  1. da lahko organizacije javnega sektorja vodenje poslovnih knjig zaupajo drugi pravni osebi oziroma samostojnemu podjetniku posamezniku;
  2. da se prihodki in odhodki uporabnikov enotnega kontnega načrta priznavajo v skladu z računovodskim načelom denarnega toka oz. plačane realizacije. To splošno načelo pa ne velja za uporabnike enotnega kontnega načrta, ki pridobivajo prihodke iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in drugih neproračunskih virov, saj slednji lahko prihodke in odhodke priznavajo v skladu z računovodskimi standardi; torej po načelu nastanka poslovnega dogodka (obračunsko načelo). V praksi vodijo poslovne knjige po načelu denarnega toka državni in občinski organi, Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ter tisti javni skladi, ki jih je ustanovila država, medtem ko vodijo poslovne knjige po načelu nastanka poslovnega dogodka javni zavodi, javne agencije, inštituti, itn.;
  3. da morajo tako poslovne knjige kot tudi poročila zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Dodatno nalaga tudi obveznost  zagotavljanja  ocene namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.

V četrti točki omenjeno ločevanje na tiste organizacije javnega sektorja, ki računovodijo po načelu denarnega toka in tiste, ki uporabljajo načelo nastanka poslovnega dogodka je podprto tudi z posebnima poimenovanjema in opredelitvijo teh dveh skupin organizacij v javnem sektorju. Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava  ločuje namreč t.i. druge uporabnike enotnega kontnega načrta (opredeljeni v četrtem odstavku 1. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov) ter določene uporabnike enotnega kontnega načrta (opredeljeni v petem odstavku 1. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov). Z drugimi uporabniki enotnega kontnega načrta so mišljeni državni in občinski proračuni, državni in občinski organi in organizacije, ožji deli lokalnih skupnosti, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in javni skladi, medtem ko so z določenimi uporabniki enotnega kontnega načrta mišljeni javni zavodi, javne agencije in ostali posredni proračunski uporabniki ter druge osebe javnega prava, ki niso posredni proračunski uporabniki in upoštevajo določbe zakona o računovodstvu.

Zakon o računovodstvu določa poleg predstavljenih pravil knjigovodenja tudi osnova pravila priprave letnih poročil oz. računovodskih izkazov. Tako določa, da morajo pravne osebe pripraviti letno poročilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza prihodkov in odhodkov ter pojasnil k izkazom in poslovnega poročila. Bilanca stanja vsebuje podatke o stanju sredstev ter obveznosti do virov sredstev pravne osebe ob koncu obračunskega obdobja, v kolikor pa to določa poseben predpis, pa tudi podatek o sredstvih, ki jih ima pravna oseba v najemu ali v upravljanju.  Izkaz prihodkov in odhodkov vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih, ki jih je pravna oseba dosegla v obračunskem obdobju, pri čemer so prihodki razčlenjeni na tiste, ki so iz sredstev javnih financ ter tiste, ki so doseženi z opravljanjem javne službe. Odhodki se  razčlenjujejo tako, da omogočajo vpogled v strukturo stroškov po njihovih vrstah. Natančnejšo vsebino, členitev in obliko sestavnih delov letnega poročila za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava pa določa Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, saj obstajajo precejšnje razlike med drugimi in določenimi uporabniki enotnega kontnega načrta. Za vse pa velja, da se letno poročilo sestavlja na 31. decembra, pri čemer se izid poslovanja ugotavlja v obdobju od 1. januarja do 31. decembra. Pri uporabnikih enotnega kontnega načrta imenujemo ugotovljeni poslovni izid t.i. presežek prihodkov nad odhodki ali presežek odhodkov nad prihodki.  Tako presežek kot primanjkljaj se razporejata oz. krijeta v skladu z zakonom in odločitvijo ustanovitelja pravne osebe.

Kar zadeva hrambo poslovnih knjig in računovodskih izkazov v javnem sektorju velja, da je potrebno trajno hraniti letne računovodske izkaze, končne obračune plač zaposlenih ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač. Desetletno obdobje je določeno za glavne knjige in dnevnike, petletno obdobje hrambe pa za knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, z zakonom predpisane listine ter pomožne knjige. Knjigovodske listine plačilnega prometa se hranijo tri leta, prodajni in kontrolni bloki ter pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine pa dvoletno obdobje (30. člen ZR).

Oglejte si še druge članke s področja Javne finance in javna naročila


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober