FinD - Aktualno - Podlaga za knjiženje zakonskih rezerv
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

17.8.2015

Vesna Bartolj Maver

Podlaga za knjiženje zakonskih rezerv

Preko svojih predavanj se srečujem z velikim številom najrazličnejših računovodij, knjigovodij, z zakonitimi zastopniki,… in vedno znova in znova naletim na burno razpravo, ko pridemo do teme oblikovanja zakonskih rezerv in razporeditve čistega dobička poslovnega leta.

Na podlagi česa računovodja naknjiži zakonske rezerve – kaj je podlaga za knjiženje?

V praksi se namreč dogaja, da računovodje na podlagi zakonske določbe navedene v 64. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) same, brez kakršne koli druge verodostojne knjigovodske listine oblikujejo in naknjižujejo zakonske rezerve do višine 10 % osnovnega kapitala. In v ta namen znižujejo npr. ugotovljeni čisti dobiček poslovnega leta.

Toda, ali je to prav? Ali lahko računovodja brez kakšnega koli sklepa direktorja družbe to naredi? Ali lahko računovodja sam odloča o razporeditvi čistega dobička poslovnega leta? 

Moj odgovor je jasen: NIKAKOR NE.  Zakaj : računovodja ni zakoniti zastopnik družbe, ni poslovodja, ni direktor in on nikakor ne odloča o razporeditvi čistega dobička ali o oblikovanju zakonskih rezerv.

Na osnovi tega sem se odločila, da pregledam vso razpoložljivo zakonodajo, strokovna pojasnila in mnenja, ter pripravim pojasnilo za vse računovodje in knjigovodje, zakaj oni tega sami (brez ustrezne verodostojne knjigovodske listine) ne smejo delati.

V nadaljevanju pa navajam to vso zakonsko podlago, ki potrjuje moje mnenje in stališče:

Če družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, ga mora najprej uporabiti za te namene in po tem vrstnem redu (11. Odstavek 64. člena Zakona o gospodarskih družbah):

1. kritje prenesene izgube,

2. oblikovanje zakonskih rezerv,

3. oblikovanje rezerv za lastne deleže,

4. oblikovanje statutarnih rezerv.

Uporabo dobička za zgoraj navedene namene mora upoštevati že poslovodstvo ob sestavi letnega poročila.

V 4. odstavku 64. člena Zakona o gospodarskih družbah je določeno, da če zakonske in kapitalske rezerve skupaj ne dosegajo deleža osnovnega kapitala v višini 10%  in družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilanče stanja za to poslovno leto v zakonske rezerve odvesti 5% zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje morebitne prenesene izgube, dokler zakonske rezerve in kapitalske rezerve ne dosežejo 10 % deleža osnovnega kapitala.

V skladu s 1. odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.

V skladu z 10. členom Zakona o gospodarskih družbah se za poslovodstvo  štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družb pooblaščeni, da vodijo njene posle – torej posle družbe.

Nadalje je v 32. členu Zakona o gospodarskih družbah določeno, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik) in zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe.  Poleg tega pa je v 515. členu Zakona o gospodarskih družbah še navedeno, da ima družba lahko enega ali več poslovodij (direktorjev), ki na lastno odgovornost vodijo posle družbe in jo zastopajo.

In poslovodja je z vpisom v register in tudi že po samem zakonu zastopnik družbe. Med njegovimi glavnimi nalogami pa je poleg zastopanja družbe, organiziranja, vodenja in nadzora delovnega procesa tudi izpolnjevanje zakonskih obveznosti in skrb za zakonitost poslovanja.

Če povzamem: iz vse te navedene zakonske podlage je jasno, da mora poslovodja družbe/zakoniti zastopnik/direktor skrbeti za izpolnjevanje zakonskih obveznosti in ena izmed takih zakonskih obveznosti je tudi ustrezno oblikovanje zakonskih rezerv.

In upam, da je sedaj odgovor na vprašanje »Na podlagi česa računovodja  knjiži oblikovanje zakonskih rezerv?« jasen! Računovodja knjiži oblikovanje zakonskih rezerv na podlagi sklepa  zakonitega zastopnika. Ta sklep (jaz ga bom imenovala kar Sklep o oblikovanju zakonskih rezerv) je edina verodostojna knjigovodska listina, na podlagi katere lahko računovodja npr. del ugotovljenega čistega dobička preknjiži za oblikovanje zakonskih rezerv.

Potrditev za svoje mnenje pa sem našla tudi v Slovenskih računovodskih standardih. SRS 21 opredeljuje knjigovodske listine in v svoji prvi točki določa, da so knjigovodske listine »praviloma v posebni obliki sestavljeni zapisi o poslovnih dogodkih (tudi o tistih, ki so izkazani v zunajbilančnih razvidih), ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke.«  V nadaljevanju pa SRS 21.2 določa, da se pred uresničevanjem poslovnih dogodkov, izkazanih v knjigovodskih listinah, izdajajo nalogi za izvajanje. O njihovem izdajanju odloča poslovodstvo.  

In člen v Zakonu o gospodarskih družbah, ki govori o oblikovanju zakonskih rezerv in razporejanju čistega dobička poslovnega leta,  nikakor ne moremo razumeti kot nalog za izvajanje.

Za konec pa še pojasnilo, o čem pa odločajo družbeniki družbe (pri nas se pri velikem številu enoosebnih družb pojavljajo kot zakoniti zastopniki, se pravi poslovodstvo družbe, kar sami družbeniki – torej lastniki družbe). In v tem primeru je potrebno ločevati sprejete sklepe, ki jih taka oseba sprejeme kot družbenik oz. kot zakoniti zastopnik družbe.

Kakšne so pristojnosti družbenikov, pa opredeljuje 505. člen Zakona o gospodarskih družbah in sicer družbeniki odločajo o:

  • sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička;
  • zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov;
  • vračanju naknadnih vplačil;
  • delitvi in prenehanju poslovnih deležev;
  • postavitvi in odpoklicu poslovodij;
  • ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij;
  • postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca;
  • uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;
  • zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in
  • drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.

In vsi sprejeti sklepi družbenika, ki se navezujejo na predhodnje alineje, morajo biti vpisani tudi v knjigi sklepov.

Oglejte si še druge članke s področja Uporaba slovenskih računovodskih standardov (SRS)


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?

 

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober