FinD - Aktualno - Stvarni vložek in osnovni kapital
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

19.6.2015

Portal FinD-INFO

Stvarni vložek in osnovni kapital

Večinski družbenik neke družbe z omejeno odgovornostjo je sklenil povečati osnovni kapital družbe s stvarnim vložkom - v naravi gre za zemljišča (nepremičnine v lasti tega družbenika). V postopku izvedbe pa je notar izrazil pomislek glede navedbe zemljišč v družbeni pogodbi.

Notar je ocenil, da naj zemljišč, če so ta "vpisana kot osnovni kapital", pozneje ne bi bilo mogoče prodati, saj "naj bi predstavljala osnovni kapital in so vključena v družbeno pogodbo". Pomislek notarja je odprl naslednja pravna vprašanja:
- Ali lahko družba s prejetimi zemljišči, tudi če je njihova vrednost povečala osnovni kapital, prosto razpolaga tako, da jih proda tretji osebi?
- Ali navajanje stvarnega vložka kot povečanja osnovnega kapitala v družbeni pogodbi kakorkoli zavezuje družbo, da prejetega premoženja ne sme prodati?
- Ali je ob morebitni poznejši prodaji potrebna sprememba družbene pogodbe in kakšna?

Razlika med premoženjem gospodarske družbe in njenim osnovnim kapitalom

Za razumevanje nakazanih pravnih dilem je treba razlikovati med premoženjem, ki pripada gospodarski družbi, ter njenim osnovnim kapitalom; pojma nista sopomenki. Pravna zasnova kapitalskih družb temelji na izhodišču, da imetniki deležev kapitalskih družb (torej delničarji in imetniki poslovnih deležev) za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem (tretji odstavek 168. člena in 472. člen ZGD-1). Zato kapitalska družba - torej tudi družba, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo - za svoje obveznosti do upnikov odgovarja sama, z vsem, kar ji pravno pripada, torej le s svojim premoženjem, oziroma, pravno dosledno, s svojimi premoženjskimi pravicami.

S stališča osebe, ki na podlagi obligacijskega razmerja z družbo pridobi status njenega upnika, to pomeni, da naj bi pri kapitalskih družbah dajalo (vsaj koncepcijsko) garancijo za poplačilo upnikove terjatve le premoženje družbe, torej skupek premoženjskih pravic, ki ji pripadajo. Upnik kapitalske družbe lahko (z izvršbo) poseže izključno po tem, kar pravno pripada družbi kot dolžniku njegove terjatve, ne more pa poseči po tistem, kar pravno pripada imetnikom njenih deležev. Ker pa je upniku kapitalske družbe na voljo le premoženje družbe, v pravu kapitalskih družb velja načelo, da je predpostavka za nastanek družbe kot pravne osebe in tudi za njen nadaljnji obstoj njena ustrezna premoženjska strukturiranost. Eden od primarnih namenov, zaradi katerih normativna ureditev zapoveduje oblikovanje premoženjske strukture, je ustvarjanje jamstvene mase za obveznosti družbe do njenih upnikov.

Med temeljnimi elementi skupka pravil korporacijskega prava, ki se nanašajo na kapitalske družbe, so torej pravila, spoštovanje katerih naj bi kot celota zagotovilo, da bo "opremljenost" kapitalske družbe z lastnim kapitalom ustrezna obsegu in vrsti poslov, ki jih opravlja pri svoji dejavnosti, in tveganjem, ki jim je izpostavljena pri tem.

Pravo kapitalskih družb osrednjo pozornost namenja kapitalsko-premoženjskim vidikom. Temelj prava kapitalskih družb je njihova kapitalsko-premoženjska struktura. Na normativni ravni se to kaže v tem, da večino pravnih pravil v zvezi s posamezno kapitalsko družbo tvorita dva vsebinsko zaokrožena sklopa "premoženjsko usmerjenih" pravil, katerih osrednji namen je zaščita vezanega kapitala kot osrednjega elementa varovanja upnikov kapitalskih družb.

Pravila o zagotovitvi kapitala

Prvi sklop pravil, ki se nanašajo na kapitalske družbe, tvorijo vsa pravila, s pomočjo katerih naj bi se zagotovilo, da ustanovitelji že ob ustanovitvi družbe vanjo v obliki vložkov vnesejo konkretne premoženjske pravice, katerih realna ekonomska vrednost naj bi dosegla vsaj višino tako imenovanega osnovnega kapitala. To so pravila o zagotovitvi (zagotavljanju) kapitala.

S stališča korporacijskega prava je osnovni kapital abstraktna (računovodska) kategorija. Gre za (obračunski) seštevek vrednosti tega, kar so se ustanovitelji kapitalske družbe z družbeno pogodbo ali statutom v obliki vložka zavezali vnesti v družbo, ki jo ustanavljajo. Zakonsko predpisani najnižji znesek osnovnega kapitala je absolutna spodnja meja, zato vpis ustanovitve družbe, katere osnovni kapital ne dosega vsaj višine, predpisane z zakonom, registrsko sodišče zavrne.

Dosledno spoštovanje pravil ob ustanovitvi družbe torej omogoči, da se ob njeni inkorporaciji oblikuje njeno dejansko (realno) začetno premoženje, materializirano v premoženjskih pravicah (v aktivi bilance stanja), ki so jih vanjo vnesli njeni ustanovitelji, kar pa se zgolj računovodsko (v pasivi bilance stanja, torej v virih financiranja) kaže v kategoriji (postavki) osnovnega kapitala. S stališča korporacijskega prava je osnovni kapital podlaga za pridobitev članskega položaja (skupka korporacijskih pravic) tistih, ki so izročili vložke, in za izračunavanje obsega na tej podlagi pridobljenih članskih pravic.

Ena od funkcij tako zagotovljenega in oblikovanega premoženja (aktive) je, da služi kot začetna jamstvena masa, s katero družba po svoji ustanovitvi odgovarja za obveznosti v razmerju do oseb, s katerimi sama vstopi v poslovna razmerja na obligacijski (pogodbeni) podlagi kot dolžnik. V konceptu pravne ureditve kapitalskih družb pa je to premoženje hkrati tudi pravna alternativa za osebno neodgovornost imetnikov deležev za obveznosti kapitalske družbe.

Podatek o višini osnovnega kapitala navzven (upnikom) sporoča predvsem, da je bilo v družbo ob ustanovitvi vneseno najmanj toliko premoženja (tj. premoženjskih pravic), kolikor znaša njen osnovni kapital, in ne manj. Podatek o višini osnovnega kapitala ni navadna številka, ampak odslikava vrednost premoženjskih pravic, ki so jih ustanovitelji ob ustanovitvi družbi zagotovili in ji jih dali v prosto razpolaganje. In posledično: ker so pravila o zagotavljanju kapitala prisilna in njihovo spoštovanje nadzira registrsko sodišče, se lahko vsi potencialni (bodoči) udeleženci pravnih razmerij z družbo zanesejo, da so ustanovitelji vanjo dejansko vnesli efektivne premoženjske vrednosti vsaj v obsegu, ki ga numerično izraža višina (vrednost) osnovnega kapitala. Vpis ustanovitve družbe v sodni register dokazuje, da je registrsko sodišče (kot eden od nosilcev zunanje kontrole zakonske skladnosti ustanovitvenih aktivnosti) presodilo, da ustanovitveni postopki s premoženjskega vidika niso bili opravljeni v nasprotju z zakonom. Dejstvo, da je kapitalska družba vpisana v sodni register, sporoča, da je njena kapitalska struktura oblikovana v skladu z (vsaj minimalnimi) zahtevami zakona; sporoča tudi, da so ustanovitelji izpolnili svojo (korporacijsko) dolžnost, prevzeto z družbeno pogodbo (oziroma s statutom pri delniških družbah). Izpolnjena je bila dolžnost zagotoviti vložek v obliki efektivnih premoženjskih vrednosti, te pa so bile dejansko dane družbi v prosto razpolaganje.

Pravila o ohranitvi (vezanega) kapitala

Vendar pa dejstvo, da so ustanovitelji v družbo ob ustanovitvi vnesli realno premoženje vsaj v višini osnovnega kapitala, še ne zagotavlja zadostne zaščite upnikov. Svojo "jamstveno funkcijo" lahko osnovni kapital izpolni le, če družba tudi dejansko razpolaga s premoženjem v višini osnovnega kapitala ne le ob ustanovitvi, ampak trajno, ves čas svojega pravnega obstoja. Zato so vzporedno s pravili o zagotovitvi kapitala v pravu kapitalskih družb uveljavljena še pravila, uporaba katerih omogoča ohranjanje premoženja družbe ves čas njenega obstoja, torej do nastopa prenehanja. To so pravila o ohranjanju (vzdrževanju) kapitala. Zagotovila naj bi, da bi družba ves čas svojega pravnega obstoja razpolagala vsaj s premoženjem v višini osnovnega kapitala.

Za pravilno razumevanje pomena teh pravil je treba upoštevati, da pravna pravila, ki so namenjena zaščiti premoženja, tega ne morejo zavarovati pred tistimi tveganji, na katera je vpliv prava omejen. Ker pravo takih tveganj s prepovednimi normami ne more izključiti, je težišče pravil o ohranjanju kapitala na zavarovanju premoženja pred imetniki deležev družbe kot njenimi "ekonomskimi lastniki". Pravila preprečujejo, da bi si imetniki deležev - pri uresničevanju svojih korporacijskih pravic, pridobljenih na podlagi vplačila vložka - (po ustanovitvi družbe) razdelili premoženje družbe, ga zmanjšali in tako negativno vplivali na finančne zmožnosti družbe, da pravilno izpolnjuje svoje obveznosti. Dejstvo, da je bilo v družbo ob ustanovitvi vneseno realno premoženje, bi se namreč izkazalo za brezpredmetno, če bi po ustanovitvi družbe imetniki njenih deležev smeli po prosti presoji (in na različnih pravnih podlagah) posegati po tem premoženju. Pravila o ohranjanju kapitala varujejo premoženje družbe tako, da po ustanovitvi družbe, ko ta zaživi samostojno pravno življenje, prepovedujejo razdelitev premoženja med imetnike deležev. Osrednje pravilo je izraženo v (načelni) prepovedi vrnitve vložkov imetnikom deležev (prvi odstavek 495. člena ZGD-1).

Torej: eden od temeljev prava kapitalskih družb je zaščita vezanega kapitala družbe, v katerega spadajo poleg osnovnega kapitala tudi vezane rezerve. S stališča aktive zaščita vezanega kapitala omogoča zaščito tistega družbi pripadajočega premoženja, ki je (računovodsko) v kapitalu izražen v njegovih vezanih kategorijah (zaščita vezanega kapitala). Vezanega kapitala namreč ni dovoljeno opredeliti kot bilančni dobiček, ki je edini vir za razdelitev (premoženja) med imetnike deležev v obliki dividend. Zaščitna funkcija vezanega kapitala se kaže v tem, da se ta lahko uporabi (sprosti) le za uresničevanje zakonsko določenih namenov, med katere pa ne spada sproščanje z namenom izplačevanja dividend imetnikom deležev. Premoženje, ki ima (računovodsko) kritje v vezanem kapitalu družbe, dokler družba obstaja, zato ostaja zunaj dosega imetnikov deležev in je na neki način (pred imetniki deležev) "zaklenjeno" v družbi. To premoženje lahko opredelimo tudi kot "vezano premoženje", ker ne sme biti razdeljeno med imetnike deležev. S stališča upnikov družbe vezano premoženje omogoča povečevanje jamstvenega potenciala, s katerim družba odgovarja za svoje obveznosti iz obligacijskih razmerij, katerih subjekt je.

Pravila o zaščiti vezanega kapitala tvorijo celovit in zaprt sistem, ki naj zagotovi, da med imetnike deležev - kot nekakšne "gospodarje družbe" - ne bo razdeljena niti ena sama enota tistega premoženja družbe, ki ima v kapitalu kritje v vezanih kategorijah (vezanega premoženja). Zagotavljajo, da družba oblikuje, dopolnjuje in vzdržuje lastno premoženje, katerega funkcija je tudi, da z njim odgovarja za svoje obveznosti, nastale na različnih pravnih podlagah. Dolžnost izpolnitve obveznosti in odgovornost za izpolnitev sta namreč temeljni načeli obligacijskega prava (9. člen Obligacijskega zakonika). To premoženje je namenjeno varovanju interesa upnikov kapitalske družbe doseči polno poplačilo njihovih terjatev (izpolnitveni interes). V morebitnem izvršilnem postopku je to premoženje tudi končni objekt izvršbe.

K pojmu "premoženje"

Torej je treba razlikovati med:

1. premoženjem (premoženjskimi pravicami) gospodarske družbe (bilančno: aktivo) in

2. kapitalom (bilančno: pasivo) kot virom zagotavljanja premoženjskih pravic (virom financiranja).

Pojem "premoženje" ne obsega samo stvari (lastninske pravice na stvareh), temveč tudi druge (torej vse) premoženjske pravice, katerih imetnik je lahko družba. "Premoženjska pravica" je vsaka pravica, ki ima objektivno določljivo ekonomsko vrednost, torej katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Med premoženjske pravice spadajo:
- stvarne pravice (lastninska pravica, stvarne pravice na tuji stvari oziroma na tuji premoženjski pravici),
- obligacijske pravice (terjatve, oblikovalne pravice in obligacijske pravice na tuji stvari oziroma na tuji premoženjski pravici),
- korporacijske pravice (delnice oziroma poslovni deleži),
- vrednostni papirji,
- pravice intelektualne lastnine (avtorska pravica in pravice industrijske lastnine).

S stališča vira zagotavljanja teh premoženjskih pravic, torej pri presoji vprašanja, "kdo" je premoženjske pravice, katerih imetnik je družba, tej zagotovil oziroma "od koga" jih je pridobila, pa je - zgoščeno in poenostavljeno povedano - treba razlikovati med lastnim in dolgovanim kapitalom (obveznostmi). Razlika med njima je v tem, da zagotavljajo lastni kapital imetniki deležev (oziroma je rezultat pozitivnega delovanja družbe), dolgovani kapital pa upniki.

V tem kontekstu je osnovni kapital zgolj temeljna, najbolj osnovna kategorija znotraj lastnega kapitala, za katero je značilno, da se oblikuje na podlagi izročitve vložkov, bodisi ob ustanovitvi družbe bodisi ob povečanju osnovnega kapitala, zato je "osnovni kapital" pojmovno vezan na izročanje vložkov.

 

Več v članku: dr. Saša Prelič: Stvarni vložek in osnovni kapital


PRIJAVITE  SE
Prijavite se z vašim uporabniškim imenom in geslom.

Ste pozabili geslo?

Želite postati nov uporabnik?

Arhiv

Zadnji članki

2019

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober