FinD - Aktualno - Novosti v ureditvi dostopa do informacij javnega značaja
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

17.4.2014

dipl. upr. org Marija Kremenšek

Novosti v ureditvi dostopa do informacij javnega značaja

Novela  Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) povečuje transparentnost poslovanja in širi krog zavezancev. S tem izboljšuje uresničevanje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki pomeni nadzor javnosti nad delovanjem zavezancev po ZDIJZ.

Pravica dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije. Predstavlja ključno sredstvo v boju za odprto, pregledno in zato bolj odgovorno delovanje javne uprave. ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

ZDIJZ je v pravni red Republike Slovenije prenesel dve direktivi Evropske skupnosti: Direktivo (ES) št. 2003/4 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS in Direktivo (ES) št. 2003/98 Evropskega parlamenta in Sveta o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.

Raziskava je pokazala, da so slovenska podjetja izpostavljena korupcijskim tveganjem. To sistemsko uničuje državo in škoduje državljanom in s tem onemogoča gospodarski razvoj in zaupanje državljanov v gospodarstvo, politiko in pravno državo.

V praksi se je torej pokazala jasna potreba po spremembah ZDIJZ, ki ima namen predvsem povečati transparentnost poslovanja in razširitev kroga zavezancev.

Transparentnost pri sklepanju poslov bo pripomogla k učinkovitejšemu upravljanju s premoženjem in finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in gospodarskih družb v lasti države. To bo pripomoglo tudi k vzpostavitvi konkurenčnih pogojev na trgu, predvsem za male in srednje velike gospodarske družbe, ki želijo poslovati z gospodarskimi družbami pod prevladujočim vplivom države ali samoupravnih lokalnih skupnosti, oziroma jim konkurirati. Torej z vidika preostalih gospodarskih družb, ki delujejo na trgu ustvariti bolj zdravo poslovno okolje, kjer bo prosta konkurenca in bodo veljali enaki tržni pogoji za vse.

Uresničevanje načela transparentnosti pomeni:

- zagotavljanje preglednosti zavezancev za informacije javnega značaja preko vzpostavitve registra zavezancev, ki je javen, spletno objavljen in brezplačno dostopen;

- transparentnost članstva v organih upravljanja in nadzora ter prejemkov in bonitet članov poslovodnih organov in drugih zakonitih zastopnikov podjetja, članov nadzornega organa in podatkov iz postopka kadrovanja navedenih oseb, v poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava;

- krepitev preglednosti in odgovornosti pri upravljanju z javnimi sredstvi in pri upravljanju s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov (zavezancev).

Dosedanji zavezanci po 1. členu ZDIJZ so: državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Novi zavezanci, določeni v 1.a členu pa so še: gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava.

Dodan novi 4.a člen ožje opredeljuje pojem informacij javnega značaja, ki so:

- informacije v zvezi s sklenjenimi pravnimi posli, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacije v zvezi s članstvom, prejemki in bonitetami ter kadrovanjem članov poslovodnih organov, organov upravljanja, nadzornih organov in drugih zastopnikov poslovodnega subjekta.

V 6.a členu so določeni osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih kot absolutno javni:

- podatek o vrsti posla,

- podatek o pogodbenem partnerju,

- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,

- terminski plan posla in

- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

Medtem, ko bo preostalo besedilo določene pogodbe lahko predstavljalo poslovno skrivnost, navedeni podatki, kot absolutno javni, praviloma ne bodo mogli predstavljati poslovne skrivnosti.

ZDIJZ-C upošteva tudi načelo javnega interesa, ki prevlada nad pravico do varstva zasebnih podatkov, glede podatkov o dogovorjeni ali izplačani višini prejemkov oziroma drugih bonitet ter glede bistvenih podatkov povezanih s kadrovanjem navedenih skupin posameznikov.

Zahtevam za dostop do informacij se lahko ugodi, delno ugodi ali ne ugodi. V primeru ugoditve zahtevi bo pooblaščena oseba navedeno evidentirala na običajen način. Prosilcu se omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da jo dobi na vpogled ali da se mu zagotovi kopija. Če dokument delno vsebuje varovane podatke, jih zavezanec izloči in prosilca v skladu s 7. členom ZDIJZ seznani z vsebino preostalega dela dokumenta.

V primeru zavrnitve zahteve, lahko poslovni subjekt to stori s pisnim odgovorom prosilcu. Takšen pisni odgovor se bo štel kot zavrnilna odločba, zoper katero ima prosilec pravico do pritožbe.

ZDIJZ-C prinaša tudi novo določbo, ki se nanaša na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja s strani prosilca. V praksi se namreč pojavljajo primeri, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja, z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Bili so primeri, ko je prosilec s svojim načinom vlaganja zahtev organ prekomerno zasipal z delom in hkrati tudi posegel v njegovo dostojanstvo. V primeru očitne zlorabe lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije (novi peti odstavek 5. člena).

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober