FinD - Aktualno - DURS izvaja poostren nadzor nad gotovinskim poslovanjem tudi na sejmih
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

10.9.2013

mag. Mojca Kunšek

DURS izvaja poostren nadzor nad gotovinskim poslovanjem tudi na sejmih

Nadzor nad gotovinskimi in blagajniškim poslovanjem je DURS napovedal že pred začetkom veljavnosti Pravilnika, največja intenzivnost nadzora pa naj bi bila ravno v jeseni.
Na podlagi določb Pravilnika o načinu izpolnjevanja zahtev za določene računalniške programe in elektronske naprave ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev elektronsko vodenih podatkov davčnemu organu (v nadaljevanju Pravilnik) so s 1. julijem 2013 začela veljati nova pravila pri blagajniškem in gotovinskem poslovanju. V skladu z določbami Pravilnika so namreč morali davčni zavezanci vzpostaviti takšno poslovanje preko registrskih blagajn in s tako računalniško opremo, ki zagotavlja sledljivost zapisov iz naslova blagajniškega poslovanja in omogočati izpis podatkov o izdanih računih v urejenih strukturiranih računalniških datotekah v vsebini, obliki in na način, določen v prilogi Pravilnika.

To pa pomeni, da
1.    Davčni zavezanec ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju, shranjenih v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših spremembah.
2.    Proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrževalec računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema zavezancem za davek ne sme zagotoviti ali omogočiti uporabe računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki v trenutku prodaje, predaje v uporabo ali namestitve omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju, shranjenih v informacijskem sistemu, napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših spremembah.

Uporabljeni računalniški program mora namreč omogočati, da davčni zavezanec, na zahtevo davčnega organa v postopku davčnega nadzora predloži zahtevane podatke v strukturirani računalniški datoteki v standardni obliki z imenom IZPIS_REG_BLAG.TXT z zapisom v formatu ASCII.

V času veljavnosti novega Pravilnika DURS izvaja intenzivni nadzor nad blagajniškim poslovanjem in na svoji spletni strani obvešča davčne zavezance o ugotovljenih akcijah nadzora in nepravilnostih ter na drugi strani poziva potrošnike k posredovanju računov, ki so jih prejeli pri svojih nakupih blaga ali storitev. DURS namreč potrošnike opozarja, da lahko k zmanjšanju sive ekonomije prispevajo tudi sami in to tako, da za opravljen nakup blaga ali storitve vedno zahtevajo in vzamejo račun ter davčni upravi posredujejo prejeti račun preko MMS sporočila.

DURS davčne zavezance opozarja na dosledno spoštovanje določb Pravilnika, saj pri izdajanju računov ugotavlja številne nedoslednosti. V svojih sporočilih javnosti DURS opozarja na primere izdajanja računov, ki ne sledijo določbam Pravilnika:
a)    Zavezanec izdaja večkratne kopije istega originalnega računa ali pa na računu  naveden čas ne ustreza času izdaje računa oz. pa čas izdaje računa ni naveden,  kar posledično omogoča davčnemu zavezancu, da v dnevnem iztržku evidentira le promet na podlagi originalno izdanih računov, medtem ko prodaje na podlagi kopij računov ne evidentira v dnevni iztržek.
b)    Zavezanec za prodajo blaga oziroma storitev ne izda računa, ampak izda dokument z drugim nazivom, kar davčnemu zavezancu omogoča, da takšnih dokumentov ne vključi v dnevni iztržek in jih ob koncu dneva pobriše.
c)    Zavezanci izdajajo račune, ki ne vsebujejo podatkov o izdajatelju računa, s čemer želijo onemogočiti identifikacijo izdajatelja računa s strani davčnega organa in se izogniti morebitnemu inšpekcijskemu nadzoru, za primer, ko potrošnik račun preko MMS sporočila posreduje na davčno upravo v kontrolo.

Na intenzivni nadzor nad blagajniškim poslovanjem je DURS opozarjal preko objav na svoji spletni strani že vse od začetka veljavnosti Pravilnika. Pri tem je predvsem opozarjal na kontrole prodaje tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač, ki ga bodo opravljali timi davčnih inšpektorjev in predstavnikov mobilnih carinskih enot. V okviru nadzora blagajniškega poslovanja se namreč opravlja tudi pregled vmesnih zaključkov blagajn, primerjava z gotovino v blagajni, v primerih ugotovljenih razhajanj pa se vodijo postopki o prekršku zaradi neizdajanja računov. Prav tako se v okviru nadzora pridobiva tudi podatke o prometu zadnjih dni, o številu blagajn v lokalu, o podatkih proizvajalca oz. dobavitelja računalniškega programa ter o drugih uporabnih informacijah potrebnih za postopke nadzora. Že na novinarski konferenci pred začetkom veljavnosti Pravilnika pa je DURS zavezance opozarjal na terminski plan intenzivnega inšpekcijskega nadzora, ki naj bi dosegel vrh ravno v jesenskih mesecih.

Tako je DURS javnost opozoril tudi na intenzivni inšpekcijski nadzor na Šuštarskem sejmu, kjer je v okviru izvajanja nadzora ugotovil:
-    nepravilnosti v 50% opazovanih primerov;
-    80 % nepravilnosti je izhajalo iz kršitve neizdajanja računov za prejeta plačila blaga oz. storitev;
-    20 % nepravilnosti se je odrazilo v neurejenem blagajniškem stanju, kot  posledica neizdajanja računov.

Prav tako je bilo ugotovljeno, da prodajalci na stojnicah še vedno za evidentiranje prejetih plačil za prodano blago oz. opravljene storitve uporabljajo paragonske bloke, ki zahtevajo ročno zapisovanje podatkov, kar je v primeru večjega števila kupcev težko dosledno  izvajati. Posledično prihaja do neizdajanja potrdil oz. izdana potrdila o plačilu ne vsebujejo vseh podatkov predpisanih v 83. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), za vsebino poenostavljenega računa, kar oboje pomeni prekršek, ki je vrednostno precej dražji kot je nakup registrske blagajne.

DURS pri tem ponovno poziva potrošnike in davčne zavezance k sodelovanju in spoštovanju pravil ter opozarja na visoke kazni. Tako se:
-    z globo od 3.000 do 10.000 EUR kaznuje za prekršek posameznik,
-    z globo od 20.000 do 70.000 EUR kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
-    z globo od 50.000 do 250.000 EUR kaznuje pravna oseba
-    z globo od 1.500 do 10.000 EUR kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

mag. Mojca Kunšek

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober