FinD - Aktualno - Novosti koriščenja letnega dopusta in izplačila regresa po novem ZDR-1
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

18.6.2013

mag. Mojca Kunšek

Novosti koriščenja letnega dopusta in izplačila regresa po novem ZDR-1

Bliža se skrajni čas za izplačilo regresa in ker je to tudi čas počitnic je potrebno, da se pravočasno še seznanite z novostmi, ki jih je prinesel ZDR-1.
V skladu z 131. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, regres za letni dopust in sicer najmanj v višini minimalne plače. Navedeno velja le za zaposlene, za katere se ne uporabljajo določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A), ki med drugim določata omejitve tudi pri izplačilu regresa javnim uslužbencem.

Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko določi kasnejši rok izplačila regresa v primeru nelikvidnosti delodajalca, vendar ne kasneje kot do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Ker je izplačilo regresa vezano na pravico do koriščenja letnega dopusta velja:
•    če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
•    delavec ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega ZDR-1, ki določa posebne primere dela v krajšem delovnem času.

Po določbah 67. člena ZDR-1 ima namreč delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, kar pomeni, da ima tudi pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas.

Po novem 159. členu ZDR-1 delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.

Še vedno velja, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Pri tem pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta v dolžini:
•    3 dni - starejšemu delavcu, invalidu, delavcu z najmanj 60% telesno okvaro in delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo,
•    1 dan - delavcu z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let in sicer za vsakega otroka posebej.

Določbe novega 162. člena ZDR-1 določajo, da je letni dopust mogoče izkoristiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Pri tem delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Pri koriščenju letnega dopusta naj bi delavec upošteval potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti. Pri tem imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Prav tako pa še vedno velja, da ima delavec pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.

Če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces, pa ima delodajalec možnost, da delavcu odreče izrabo letnega dopusta v času počitnic staršem šoloobveznih otrok ali izrabo letnega dopusta po izboru zaposlenega.

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, oziroma, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem. Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta. Pri tem velja, da:
•    delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca;
•    delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

V zvezi s kršitvami zakonskih določb o izplačilu regresa in izrabi letnega dopusta ZDR-1 določa tudi višje kazni kot jih je določal njegov predhodnik - torej Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Tako se s plačilom globe lahko kaznuje delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost v znesku:
•    od 3.000 do 20.000 evrov, če delavcu ne izplača regresa ali ga delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta (217. člen ZDR-1),
•    od 1.500 do 4.000 evrov, če delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta (218. člen ZDR-1).

mag. Mojca Kunšek

Arhiv

Zadnji članki

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober