FinD - Aktualno - Delovnopravna ureditev letnega dopusta in regresa za letni dopust
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

2.6.2014

Irena Kamenščak

Delovnopravna ureditev letnega dopusta in regresa za letni dopust

Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je pri ureditvi letnega dopusta prinesel nekaj sprememb, ki v praksi sprožajo vprašanja in delijo mnenja tistih, ki se ukvarjajo s tem področjem. Ker pravica do letnega dopusta vpliva tudi na pravico do regresa za letni dopust, se dileme navezujejo tudi na to področje. V tem prispevku bodo na kratko predstavljena osnovna pravila glede pridobitve pravice do letnega dopusta in regresa za letni dopust ter najpogostejša vprašanja.  

 

  1. Splošna pravila o letnem dopustu in regresu za letni dopust

Splošna pravila ZDR-1 glede letnega dopusta so:

-      delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja, torej s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi,

-      ZDR-1 določa minimalni letni dopust delavca, ki ne sme biti krajši od štirih tednov,

-      na podlagi ZDR-1, kolektivne pogodbe ali notranjih aktov delodajalca lahko delavec pridobi tudi dodatne dni letnega dopusta, če zanje izpolnjuje predpisane pogoje,

-      delavec in delodajalec dodatne dni letnega dopusta lahko določita tudi s pogodbo o zaposlitvi,

-      pri določanju dodatnih dni letnega dopusta je treba spoštovati hierarhijo pravnih aktov, kar pomeni, da hierarhično nižji pravni akt lahko določa samo ugodnejšo pravico delavca,

-      dejstvo, da delavec dela polni oziroma krajši delovni čas, ne vpliva niti na pridobitev pravice do letnega dopusta niti na minimalno število dni letnega dopusta, ki pripada delavcu,

-      minimalno število dni letnega dopusta je vedno odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca (ali delavec pri delodajalcu dela 3 dni na teden ali 4 ali 5),

-      letni dopust se vedno določa in izrablja v delovnih dnevih (prazniki, dela prosti dnevi, bolniške odsotnosti, druge opravičene odsotnosti se ne vštevajo v letni dopust, letni dopust se ne izrablja s koriščenjem ur),

-      kot dan letnega dopusta se šteje vsak delovni dan, ko je delavec doma, pa bi glede na razporeditev delovnega časa pri delodajalcu moral delati,

-      delodajalec mora delavca najpozneje do 31. marca tekočega leta pisno obvestiti o številu dni letnega dopusta, ki mu je odmerjeno za tekoče koledarsko leto po pravilih, ki zavezujejo delodajalca,

-      pisno obvestilo se delavcu lahko pošlje tudi po elektronski poti na »službeni« elektronski naslov.

Prvo pravilo pri določanju letnega dopusta, ki pripada delavcu, je, da ga delavec pridobi z dnem, ko z delodajalcem sklene pogodbo o zaposlitvi. ZDR-1 nima več uzakonjenega pravila, da delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko preteče šest mesecev neprekinjene zaposlitve, ampak določa le, da letni dopust delavec pridobi z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V nadaljevanju (161. člen ZDR-1) pa je določeno, da ima delavec pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, če bo pri delodajalcu zaposlen le sorazmeren del koledarskega leta. Primarno uporabo pravila o »sorazmernosti« letnega dopusta je prinesel ZDR-1 in ta sprememba v prakso vnaša negotovost, kako ravnati v nekaterih situacijah.

Pri določanju števila dni letnega dopusta, ki pripada delavcu v koledarskem letu, je tako treba izhajati iz naslednjih predpostavk:

-      Kdaj je bila z delavcem sklenjena pogodba o zaposlitvi oziroma ali bo delavec pri delodajalcu zaposlen celo koledarsko leto?

Od odgovora na to vprašanje je odvisno, ali bo imel delavec pravico do celotnega letnega dopusta ali do njegovega sorazmernega dela.

-      Kakšna je razporeditev delavčevih delovnih dni?

Od tega je odvisno, kako se bo določilo število dni zakonsko določenega minimalnega dopusta 4 tednov.

-      Koliko dni delavcu pripada na podlagi ZDR-1, kolektivne pogodbe, notranjih pravilnikov delodajalca in pogodbe o zaposlitvi?

Na tej podlagi se ugotovi, ali delavec izpolnjuje pogoje za dodatne dni dopusta v tekočem koledarskem letu in če jih, koliko dodanih dni letnega dopusta mu pripada.

Poleg splošnih pravil, ki se nanašajo na pravico do letnega dopusta, pa ZDR-1 določa tudi nekatera splošna pravila, ki se nanašajo na pravico do regresa za letni dopust. Ta so:

-      regres za letni dopust je vezan na pravico do letnega dopusta,

-      ZDR-1 določa znesek minimalnega regresa za letni dopust, v višini minimalne plače,

-      če kolektivna pogodba, notranji akt delodajalca ali pogodba o zaposlitvi, sklenjena med delavcem in delodajalcem, določa višji znesek kot zakonsko določen minimum, je treba delavcu izplačati ta višji znesek,

-      ZDR-1 kot skrajni rok za izplačilo regresa za letni dopust določa 1. julij tekočega koledarskega leta,

-      ZDR-1 določa tudi možnost, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določi tudi poznejši rok za izplačilo regresa za letni dopust, vendar mora biti izplačan najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

  1. Pravica do celotnega letnega dopusta in regres za letni dopust

Če je delavec pri delodajalcu zaposlen vse koledarsko leto (bodisi za nedoločen bodisi za določen čas) se mu odmeriti celoten letni dopust. Če ta delavec pri delodajalcu opravlja delo od ponedeljka do petka (ker ima določeno takšno razporeditev delovnih dni), mu pripada 20 delovnih dni kot minimalni osnovni letni dopust (4 tedni × 5 dni). Osnovnim 20 delovnim dnem letnega dopusta je delavcu treba »dodati« še tolikšno število dodatnih dni letnega dopusta, kot določajo ZDR-1, za delodajalca veljavna kolektivna pogodba in notranja pravila, če delavec izpolnjuje pogoje, oziroma kot določa pogodba o zaposlitvi.

Če delavec pri delodajalcu opravlja delo 3 delovne dni na teden, se bo delavcu odmeril letni dopust v dolžini 4 tednov × 3 delovne dni. Njegov osnovni letni dopust bo tako 12 dni. Tudi v tem primeru pa bo moral delodajalec upoštevati dodatne dni letnega dopusta, ki jih določajo veljavni predpisi, če bo delavec izpolnjeval pogoje.

Osnovni letni dopust se vedno določa v dolžini 4 tednov, pri čemer bo število dni letnega dopusta vedno odvisno od dejanske razporeditve delavčevih delovnih dni v tednu. Dodatni dnevi letnega dopusta pa se delavcu dodelijo v odvisnosti od tega, ali zanje izpolnjuje pogoje v letu, v katerem se odmerja dopust, ali ne.

Če ima delavec pravico do celotnega letnega dopusta, ima tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Pri pravici do celotnega regresa za letni dopust je treba paziti le na eno izjemo, in sicer, ali delavec opravlja delo pri delodajalcu polni ali krajši delovni čas. Dolžina delovnega časa ne vpliva na pravico do letnega dopusta, lahko  pa vpliva na višino regresa za letni dopust. 131. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust. Splošno pravilo ZDR-1 je, da če ima delavec pravico do celotnega letnega dopusta, ima tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust. Vendar pa v petem odstavku 131. člena ZDR-1 določa izjemo od tega splošnega pravila. Navedeni odstavek določa, da če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmernega delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1 (to je na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem zavarovanju oziroma o starševskem varstvu).

Navedeno pravilo pomeni, da če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za 20 ur tedensko in krajši delovni čas ni posledica uveljavljanja delavčeve pravice na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem zavarovanju oziroma o starševskem varstvu, ima delavec pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust (če je tedenska delovna obveznost 20 ur, torej do polovice zneska celotnega regresa), ne glede na to, da ima pravico do celotnega letnega dopusta.

Če bi delavec delal 20 ur tedensko (krajši delovni čas) na primer zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), pa bi mu moral delodajalec vseeno izplačati celotni regres za letni dopust. Delavcu pa bi tudi v tem primeru pripadala pravica do celotnega letnega dopusta.     

  1. Pravica do sorazmernega letnega dopusta in regres za letni dopust

Kadar delodajalec sklene z delavcem delovno razmerje med koledarskim letom ali kadar delavcu delovno razmerje pri delodajalcu preneha med letom, ima delavec pravico do sorazmernega letnega dopusta – torej 1/12 za vsak mesec dela. Če je delavec pri delodajalcu zaposlen 8 mesecev, mu mora ta dati letni dopust v sorazmernem delu od celotnega letnega dopusta, za teh osem mesecev zaposlitve. Ko torej delodajalec zaposluje novega delavca, pri dodelitvi števila dni letnega dopusta izhaja iz pravila o sorazmernosti. Kakšno je bilo stanje delavčevega letnega dopusta (in tudi regresa za letni dopust) pri starem delodajalcu (če ga je imel), novi delodajalec ne bo vedel, razen če mu to pove delavec. Če delodajalec tega ne izve oziroma če ni drugačnega dogovora, delodajalca pri določanju letnega dopusta (in pri izplačilu regresa za letni dopust) veže le pravilo sorazmernosti. ZDR-1 namreč ne pozna več obveznosti izdaje potrdila o izrabljenem letnem dopustu in izplačanem regresu pri starem delodajalcu. Ob prenehanju delovnega razmerja delodajalec torej ni zavezan izdati nobenega potrdila, kar pomeni, da ga novi delodajalec tudi nima pravice zahtevati. Če bo novi delodajalec želel izvedeti, kakšno je bilo stanje glede letnega dopusta pri prejšnjem delodajalcu, bo ta podatek lahko dobil edino od delavca.  

ZDR-1 v primerih, kadar delavec menja delodajalca med koledarskim letom, določa, da mu mora vsak delodajalec zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače. Takšno pravilo je vseboval že stari zakon o delovnih razmerjih. Samo v takšnem primeru in samo če obstaja dogovor med delavcem in novim delodajalcem, novi delodajalec ne bo zavezan dati delavcu sorazmernega dela dopusta in regresa, če je delavec že porabil celotni letni dopust v tekočem koledarskem letu pri starem delodajalcu. Če dogovora ni, pa mu bo moral dati sorazmerni del dopusta in tudi regresa za letni dopust.  

Delodajalec sorazmerno število dni letnega dopusta vedno izračunava v odvisnosti od števila dni celotnega letnega dopusta, ki bi delavcu pripadal, če bi bil pri tem delodajalcu zaposlen vse leto. Koliko dni letnega dopusta bi delavcu pripadalo pri prejšnjem delodajalcu, novega delodajalca pri  izračunu delavčeve pravice do letnega dopusta ne zanima.

V praksi se v povezavi s pravilom sorazmernosti pojavlja kar nekaj dilem, vprašanj in ločenih mnenj. Ogledali si bomo najpogostejše primere.

Nadaljevanje prispevka je na voljo samo naročnikom portala FinD-INFO.


Avtorica: Irena Kamenščak, univ. dipl. pravnica, BDO Svetovanje d. o. o.

Arhiv

Zadnji članki

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober