FinD - Aktualno - Aktuarski izračuni za rezervacije v letu 2013 (2. del)
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Aktualni članki iz poslovnega sveta > Članek
 

          - +   *  

Aktualni članki iz poslovnega sveta

4.3.2014

Silva Koritnik Rakela

Aktuarski izračuni za rezervacije v letu 2013 (2. del)

Od objave 1. dela prispevka se je prva nejasnost že razjasnila. Za uporabnike SRS vse ostaja, kot je bilo, bo pa v letu 2014 drugače. Kako drugače pa po mnenju avtorice tudi še ni povsem jasno. Podjetja, ki uporabljajo zbirko MSRP, pa imajo davčno dilemo, nekatera celo več njih.

Za uporabnike zbirke SRS ni sprememb v letu 2013

1. del prispevka smo zaključili z razmišljanjem ali nas morda lahko doleti kakšno novo Pojasnilo, ki bi tudi od uporabnikov zbirke SRS zahtevalo računovodenja odpravnin ob odhodu v pokoj v skladu s spremenjenim MRS 19. Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je sprejel sklep, da se obstoječe Pojasnilo 1 k SRS 10 s 1. januarjem 2014 preneha uporabljati (vir revija IKS marec 2014, stran 47).

To pomeni, da za uporabnike zbirke SRS ni sprememb pri računovodenju rezervacij za odpravnine ob odhodku v pokoj in jubilejnih nagrad v letu 2013. V članku z naslovom 'Novi kontni okvir in stroški dela' smo že pisali o spremembah glede predstavitve gospodarskih kategorij povezanih z odpravninami ob odhodu v pokoj. V kolikor je bil znesek stroškov oblikovanja rezervacij v lanskem letu bistven, bi morala podjetja tudi za leto 2012 oblikovanje rezervacij izkazati med stroški dela, da bi bila izkaza poslovnega izida v letnem poročilu za leto 2013 primerljiva med seboj.


Davčna obravnava rezervacij v  povezavi z analitičnimi evidencami

Preden na zgledu prikažemo knjiženje in razkritja aktuarskih izračunov v skladu s spremenjenim MRS 19, naj predstavimo davčno obravnavo rezervacij v Sloveniji in posledično tudi prakso računovodenja do 31. decembra 2012.

V aktuarskih izračunih so bile tudi v preteklosti že ločene sestavine stroškov rezervacij (glejte 1. del tega članka), vendar so jih v Sloveniji tudi uporabniki zbirke MSRP obravnavali kot en samo postavko in jih v celoti takoj pripoznali v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki iz poslovanja (KTO 443) ter v bilanci stanja  kot dolgoročne rezervacije (KTO 963). Kadar se je znesek potrebnih rezervacij zmanjšal, se je to zmanjšanje odrazilo v izkazu poslovnega izida kot drugi prihodki iz poslovanja (KTO 766).

Gornja trditev ne velja za vse uporabnike zbirke MSRP. Obstajajo tudi podjetja (finančne institucije), ki so uporabljale metodo 'pasu', pri kateri del aktuarskih dobičkov in izgub ni bil pripoznan v bilanci stanja - pripoznanje se je lahko v določenem obsegu odložilo na kasnejši čas. Ta podjetja so prehod na spremenjeni MRS 19 opravila s preračunom zadržanega dobička in z vključitvijo učinkov v davčno osnovo v višini 50 odstotkov zneska (v postavki 11.3 ali 11.4), saj je upoštevanje vsebinsko enako, kot velja glede priznavanja rezervacij po 20. členu ZDDPO-2.

Ker smo pred sestavitvijo davčnih obračunov, se dotaknimo problema s tega področja. Imamo en Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki opredeljuje davčno osnovo tako za uporabnike zbirke SRS kot tudi za uporabnike zbirke MSRP. Davčna obravnava rezervacij za odpravnine ob odhodu v pokoj je v Sloveniji šla v preteklosti iz skrajnosti v skrajnost, saj so bile v celoti davčno priznane, nekaj časa sploh ne priznane in od leta 2007 dalje so 50-odstotno davčno priznane.

Zaradi različne obravnave rezervacij z davčnega vidika je pomembno, kako rezervacije porabljamo. V skladu s Pojasnilom 1 k SRS se rezervacije porabljajo po fifo načelu. Tudi podjetja, ki uporabljajo MSRP, postopajo enako. To pomeni, da večina podjetij porablja rezervacije, ki so bile v celoti davčno nepriznane ob prehodu na SRS 2006 oziroma ob prehodu na MSRP. V osmih letih, toliko je minilo od prvega oblikovanja rezervacij, je velika verjetnost, da ta znesek še ni bil v celoti porabljen.

Za pravilno davčno obravnavo rezervacij glede povečanja in zmanjševanja prihodkov in odhodkov v davčnem obračunu, imajo podjetja v Sloveniji vsaj tri analitične konte. V primeru, da imajo en sam konto, te evidence vodijo v EXCEL tabelah. Obstajajo redke izjeme, ki so rezervacije oblikovale že pred 1. januarjem 2006 (v celoti davčno priznane). Za namen kasnejšega prikaza knjiženja najprej opisujemo konte, ki jih potrebujemo za evidentiranje transakcij v povezavi z odpravninami. Pri kontih rezervacij smo 'podaljšali' šifro konta iz priporočenega kontnega načrta še za eno mesto, da ločimo davčno obravnavo zneskov:

  • KTO 963.0 - Rezervacije oblikovane pred 1. januarjem 2006 (100 odstotno davčno priznane ob oblikovanju)
  • KTO 963.1 - Rezervacije oblikovane ob prehodu na SRS 2006 direktno v kapitalu (100- odstotno davčno nepriznane)
  • KTO 963.2 - Rezervacije oblikovane v letu 2006 (100- odstotno davčno nepriznane ob oblikovanju)
  • KTO 963.3 - Rezervacije oblikovane od 1. januarja 2007 dalje (50- odstotno davčno priznane ob oblikovanju)
  • KTO 963.4 - Rezervacije oblikovane od 1. januarja 2013 dalje (davčno neobravnavane saj ob oblikovanju niso odhodek ali prihodek)
  • KTO 957 - Aktuarski dobički/izgube (ta konto smo določili, ker je prvi razpoložljivi (neobstoječi) v 'Priporočenem kontnem načrtu', ki ga je sprejel Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo in ga stroka v Sloveniji skoraj brez izjeme uporablja)
  • KTO 479 - Rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi

 

Zgled knjiženja v skladu s spremenjenim MRS 19

Podatki za zgled iz aktuarskega izračuna za leto 2013 (v oklepaju pri nazivih so angleške kratice, ki jih porabljajo aktuarji):

 Stanje 1.1.2013

 2.135.000

 Stroški obresti (IC)

 94.000

 Stroški tekočega službovanja (CSC)

 69.000

 Stroški preteklega službovanja (PSC)

 42.000

 Izplačila zaslužkov (BP)

 -172.000

 Aktuarski dobički/izgube (AGL)

 24.000

 Stanje 31.12.2013

 2.192.000


Komentar knjižb

 V zgledu nismo prikazali izračuna odloženih davkov. MRS 19.120 zahteva, da podjetje v poslovnem izidu pripozna stroške službovanja in čiste obresti na čisto obveznost za določene zaslužke (sredstvo določenega zaslužka). Vendar pa standard ne določa, kako naj se jih predstavi. MRS 19.134 zahteva, da podjetje te stroške predstavi v skladu z MRS 1. Po vsebini so vsi našteti stroški v skupini 47, čeprav bi morda pomislili, da bi morali čiste obresti predstaviti kot odhodke financiranja. MRS 19 torej ne daje napotkov, zato mora podjetje sprejeti računovodsko usmeritev. Naš zgled vse stroške vključuje med stroške dela, zneski ponovnih meritev pa ostajajo na presežku iz prevrednotenja.

 

Zap.
št. Knjižbe

Opis

Konto

Znesek

 

V breme

V dobro

1

Izplačila odpravnin med letom

   

 

Rezervacije za odpravnine (fifo metoda)

963.1

172.000

 

Izplačilo odpravnin med letom

110

 

172.000

2

Uskladitev z aktuarskim izračunom (31.12.2013)

   

 

Stroški tekočega službovanja (CSC)

 

69.000

 

Rezervacije za odpravnine

963.3

 

69.000

Stroški preteklega službovanja (OSC)

479

42.000

 

Rezervacije za odpravnine

963.3

 

42.000

Čiste obresti IC)

479

94.000

 

Rezervacije za odpravnine

963.3

 

94.000

Ponovne meritve - aktuarski dobički/izgube (AGL)

957

24.000

 

Rezervacije za odpravnine (v kapitalu)

963.4

 

24.000


Kam s ponovnimi meritvami (aktuarskimi dobički/izgubami) v davčnem obrazcu za leto 2013 

MRS 19.122izrecno zahteva, da se ponovnih meritev v naslednjem obdobju ne sme prerazvrstiti v poslovni izid. Lahko pa podjetje te zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, prenese v okviru lastniškega kapitala. Tudi o tem bo moralo podjetje sprejeti računovodsko usmeritev, saj bi lahko presežke/primanjkljaje takoj preneslo na zadržane dobičke.

Če ponovne meritve ostajajo na presežku jih glede na obstoječi ZDDPO-2 ne bi bilo mogoče vključiti v davčno osnovo, saj ni določbe, ki bi to omogočala. V primeru prenosa pa bi se lahko uporabila postavka 11.5 - vendar ta govori zgolj o prenosu presežka in povečanju davčne osnove. Kaj pa v primeru primanjkljaja?

Navedena situacija je primer, ko niti SRS niti davčna zakonodaja niso sledili spremembam MSRP. Verjamemo, da bo DURS, tudi z uradnim Pojasnilom in ne zgolj z odgovorom na vprašanja posameznih podjetij, dal napotke davčnim zavezancem še pred oddajo obračunov.


Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj, d.o.o.

Arhiv

Zadnji članki

2019

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2011

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2010

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2009

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2008

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2007

December

November

Oktober