FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > 2017 > G
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica

Obveznost priglasitve koncentracij

Podjetje in delo, 2017/8

Peter Gorše, 1.12.2017

Peter Gorše, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek:Avtor v prispevku obravnava predvsem obveznost priglasitve koncentracij Javni agenciji Republike Slovenije (AVK), ki nastane, kadar pride do kvalitativne spremembe nadzora nad podjetjem oziroma ekonomsko celoto. Podrobneje so predstavljeni pravni in ekonomski pogoj, ki morata biti izpolnjena za nastanek obveznosti priglasitve koncentracije, možnost AVK, da začne postopek presoje koncentracije tudi, če ekonomski pogoj ni izpolnjen, ter nekatere nejasnosti glede trenutka nastanka obveznosti priglasitve s poudarkom na postopkih prestrukturiranja podjetij v težavah. Ključne besede: priglasitev koncentracije, AVK, konkurenca, pravni pogoj, ekonomski pogoj, tržni delež Title: Obligation of Notification of Concentrations Abstract: The author deals mainly with the obligation to notify the Slovenian Competition Protection Agency (CPA) of a concentration that occurs upon qualitative change of control over the undertaking or economic entity. The discussion focuses on the legal and economic condition that must be met in order for the notification obligation to arise, the possibility of the CPA to initiate the concentration assessment even if the economic condition is not met, and certain dilemmas concerning the triggering moment of the notification obligation, with emphasis on the restructuring of firms in difficulty. Key words: notification of the concentration, CPA, competition, legal condition, economic condition, market share
Naslovnica

Delavec v delitveni ekonomiji (2): kakšno bo delovnopravno varstvo prihodnosti?

Pravna praksa, 2017/38

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 5.10.2017

dr. Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 38/2017V prejšnji številki Pravne prakse sva predstavili položaj delavcev/izvajalcev storitev v delitveni ekonomiji, in sicer njihovo delovno okolje ter načine vstopanja v razmerja z delodajalcem/naročnikom. Tokrat sva pod drobnogled vzeli klasične delovnopravne institute in jih osvetlili z vidika opravljanja dela v delitveni ekonomiji. Osredotočili sva se na obliko dela in sklenitev pogodbe, delovni čas, plačilo za opravljeno delo ter (ne)vključenost v kolektivne pogodbe in participativne pravice.
Naslovnica

Nekateri vidiki gospodarskega prava EU po Beli knjigi o prihodnosti Evrope in v luči brexita

Podjetje in delo, 2017/6-7

Peter Grilc, 1.10.2017

Peter Grilc, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Članek obravnava vrsto posledic, ki bi jih prinesel izstop članice EU, zlasti na primeru brexita. Razpravlja o splošnih vplivih na nastanek in izvrševanje komunitarnega prava, o modelih ekonomske integracije, posebej pa analizira posamezna pravna področja, pri čemer se osredotoča na gospodarskopravne teme. Ta področja so civilno pravo, delovanje finančnih trgov, korporacijsko pravo in gospodarsko pravo v širšem smislu, insolvenca, intelektualna lastnina, kazensko pravo, konkurenčno pravo, priznanje in izvršitev odločb, prost pretok blaga in prost pretok oseb. Ključne besede: Bela knjiga o prihodnosti Evrope, brexit, civilno pravo, direktive, Evropska komisija, finančni trgi, gospodarsko pravo, insolvenca, intelektualna lastnina, kazensko pravo, konkurenčno pravo, modeli integracije, priznanje in izvršitev odločb, prost pretok blaga, prost pretok oseb, sekundarna zakonodaja, skupni trg, Sodišče EU Title: Aspects of EU Commercial Law according to the White Paper on the Future of Europe, in Light of Brexit Abstract: The article examines the consequences of an EU Member withdrawing state from the integration, namely Brexit. It discusses general influences on the creation and enforcement of community law and models of economic integration, and specifically analyses individual areas of law, focusing on economic issues. These areas are civil law, the functioning of financial markets, corporate law and commercial law in the broad sense, insolvency, intellectual property, criminal law, competition law, recognition and enforcement of decisions, free movement of goods and free movement of persons. Key words: White Paper on the future of Europe, Brexit, civil law, directives, European Commission, financial markets, commercial law, insolvency, intellectual property, criminal law, competition law, integration models, recognition and enforcement of decisions, free movement of goods, free movement of persons, secondary legislation, common market, Co
Naslovnica

Delavec v delitveni ekonomiji (1): opravljanje dela ali storitev?

Pravna praksa, 2017/36-37

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 27.9.2017

Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 36-37/2017Novi poslovni procesi skorajda na dnevni osnovi oblikujejo nove zahteve in nastajajo nove oblike dela, v katere vstopajo posamezniki po vsem svetu. Trenutno je v mednarodnem prostoru položaj delavca v delitveni ekonomiji (ang. sharing economy, tudi gig economy, platform economy, on-demand economy/work, collaborative economy ipd.) ena izmed najbolj žgočih tem. Čeprav se v Sloveniji s tem (za zdaj) soočamo v manjši meri kot denimo v Veliki Britaniji, kjer je t. i. "gig" delavcev več kot milijon, je ključnega pomena, da te spremembe zaznamo in jih tudi naslovimo oziroma rešitev ne prepuščamo naključju. Zato v tem prispevku najprej predstavljamo delitveno ekonomijo z vidika opravljanja dela in oblike dela, ki so nastale kot posledica poslovnih procesov delitvene ekonomije. V drugem delu prispevka, ki bo objavljen v prihodnji številki revije Pravna praksa, pa bomo analizirali nove oblike dela z delovnopravnega vidika in predstavili izkušnje izbranih držav.
Naslovnica

Vloga prava pri (nujni) sistemski rekonstrukciji aktualnega kapitalizma

Pravna praksa, 2017/34

dr. Mato Gostiša, 14.9.2017

dr. Mato Gostiša, Pravna praksa, 34/2017Odveč je verjetno ponavljati splošno znane ugotovitve o tem, da so vse bolj izrazito deviantne ekonomske, socialne in okoljske posledice sedanjega kapitalizma znak "krize kapitalizma kot sistema", ki je zato nujno potreben temeljite rekonstrukcije, in ne znak krize takšnih ali drugačnih "politik" znotraj tega sistema. Je vloga pravne znanosti pri tej rekonstrukciji lahko tudi vodilna in odločilna ali pa naj bi bilo pravo, tako kot (žal) vedno doslej, zgolj "sledilec" aktualne ekonomske teorije na tem področju? Prepričan sem v prvo.
Naslovnica

Ceste in druga (lokalna) gospodarska javna infrastruktura v stečaju

Pravna praksa, 2017/26

Darja Gabrijelčič, 6.7.2017

Darja Gabrijelčič, Pravna praksa, 26/2017Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008, podrobno ureja postopek prijave terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, prodaje premoženja stečajnega dolžnika ter prenosa premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, ne vsebuje pa nobenega specialnega določila glede uveljavljanja izločitvene pravice in prodaje nepremičnin, na katerih se nahajajo lokalna gospodarska javna infrastruktura (ceste, javne poti, javna parkirišča ipd.) in druge javne površine. V stečajnih postopkih se zato občine vedno pogosteje srečujejo z vprašanji, kako uveljaviti in zavarovati gospodarsko javno infrastrukturo, zlasti ceste. V nadaljevanju prispevka želim predstaviti veljavno pravno ureditev, temeljne težave, s katerimi se srečujejo občine (in stečajni upravitelji ter sodišča) v stečajnih postopkih, ter podati predlog za spremembo oziroma dopolnitev veljavnih predpisov. Izhodišče prispevka je v tem, da bi morala sodišča tudi v stečajnih postopkih upoštevati določilo drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah (ZCes-1), ki določa, da so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
Naslovnica

Smartphone wars und Missbrauch marktbeherrschender Stellung durch Inhaber standardessentieller Patente

Podjetje in delo, 2017/3-4

Jure Globočnik, 1.6.2017

Jure Globočnik, Podjetje in delo, 3-4/2017Zusammenfassung: Der vorliegende Aufsatz behandelt standardessentielle Patente (SEP) im Lichte des Europäischen Marktmachtmissbrauchsverbots (Art. 102 AEUV). Nach einer einleitenden Vorstellung der Standardsetzung und der FRAND-Verpflichtungen (engl. fair, reasonable and non-discriminatory) wird das Verhältnis zwischen Kartellrecht und Patentrecht erörtert. Dabei ist festzustellen, dass heutzutage die beiden Rechtsgebiete als komplementär betrachtet werden. Im zentralen Teil des Aufsatzes wird der Frage nachgegangen, wann eine Handlung des SEP-Inhabers als missbräuchlich im Sinne des Europäischen Kartellrechts angesehen werden kann. Zunächst werden die Besonderheiten der Marktbeherrschung auf Technologiemärkten vorgestellt, insb. die hohen Wechselkosten und die sich daraus ergebenden Lock-in-Effekte. Danach werden einzelne Missbrauchskonstellationen kritisch erörtert, beginnend mit Lizenzverweigerung und Lizenzierung zu diskriminierenden, unfairen bzw. unangemessenen Bedingungen. Besondere Aufmerksamkeit wird der gerichtlichen Geltendmachung von Ansprüchen aus Patentverletzung und der damit verbundenen Huawei-Entscheidung des EuGH gewidmet. Diese Rechtsfrage war in jüngster Zeit nämlich Gegenstand zahlreicher Gerichtsentscheidungen und lebhafter Diskussionen in der Literatur und ist für die beteiligten Unternehmen von erheblicher wirtschaftlicher Bedeutung. Abschließend wird die Sanktionierbarkeit des Patenthinterhalts im Europäischen Recht erörtert und mit der US-amerikanischen Regelung verglichen. Schlagwörter: Missbrauch marktbeherrschender Stellung, Marktmachtmissbrauch, standardessentielle Patente (SEP), Art. 102 AEUV, Patentverletzungsklage, smartphone wars, Huawei-Entscheidung, Kartellrecht, Patentrecht Naslov: Smartphone wars in zloraba prevladujočega položaja imetnikov patentov, ki so bistveni del standarda Povzetek: V prispevku so ovrednoteni patenti, ki so bistveni del standarda (angl. standard-essential patent) v luči prepovedi z
Naslovnica

Vpliv delavčeve zmanjšane zmožnosti za delo na delovno razmerje

Podjetje in delo, 2017/2

Urška Gliha Škrjanec, 1.4.2017

Urška Gliha-Škrjanec, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer varnosti in zdravja pri delu, obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega invalidskega zavarovanja. Kot še posebno problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati delo na svojem delovnem mestu, ali da lahko sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ali da je nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če se to zgodi, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva. Možne rešitve in ukrepi v teh situacijah so uzakonjena dolžnost prilagoditve dela, odreditev začasnega opravljanja drugega dela, uvedba denarnega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dolžnost obdobnega ugotavljanja zmožnosti za delo in kot skrajno sredstvo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ključne besede: zmožnost za delo, izvajalec medicine dela, zmanjšana zmožnost za delo, začasna zadržanost z dela zaradi bolezni, bolniški stalež, postopek ugotavljanja zmožnosti za delo, nezmožnost za delo, invalidnost, odpoved Title: Influence of the Decreased Employee's Ability to Work on a Employment Relationship Abstract: Ability to work is assessed within three separate procedures: within occupational health and safety, within mandatory health insurance, and within mandatory disability insurance.
Naslovnica

Družbe na zalogo, plaščne družbe in veriženje podjetij

Podjetje in delo, 2017/2

Romana Gajšek, 1.4.2017

Romana Gajšek, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala. Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d. o. o. pridobivanje dobička - lahko se ustanovi tudi na zalogo in aktivira kasneje. Prispevek predstavlja primerjalnopravne rešitve kontrolirane dopustnosti družb na zalogo in plaščnih družb s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo. Ključne besede: plaščna družba, družba, ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, gospodarska nova ustanovitev, "plačila sem ter tja" in "plačila tja ter sem"
Naslovnica

Problem lastniškega financiranja - kapitalska posojila

Pravna praksa, 2017/9

Vatovec Lea, Grasselli Neža, 9.3.2017

Lea Vatovec, Neža Grasselli, Pravna praksa, 9/2017Namen članka je predstaviti ureditev kapitalskih posojil v slovenskem pravnem redu, s poudarkom na horizontalnih transakcijah (sestrskih posojilih) in vprašanjih, povezanih s konceptom finančne krize, in posledično prekvalifikacije posojila v lastni kapital. Izpostavljena so nekatera vprašanja in problemi, s katerimi se pogosto srečujemo v praksi. Predstavljeni so tudi posamezni odgovori in rešitve iz nemške in avstrijske pravne ureditve.
Naslovnica

Delo kmetov po upokojitvi

Pravna praksa, 2017/5

Urška Ahlin Ganziti, 10.2.2017

Urška Ahlin-Ganziti, Pravna praksa, 5/2017Upokojil sem se kot samostojni podjetnik in imam zaposlenega še enega delavca, zato se mi od pokojnine mesečno odteguje določen znesek.
Naslovnica

A (Non-)Applicability of Conventions 148 and 155 of the International Labour Organization in the Brazilian Domestic Law

Pravni letopis, 2017

Ribeiro Brasil Deilton, Veiga Costa Fabricio, Gongalves Gomes Reginaldo, Patricia Moreira de Freitas Erica, 1.1.2017

Prispevek preučuje (ne)uveljavitev konvencij MOD št. 148 in 155 v brazilskem pravnem sistemu ob upoštevanju tega, da je Brazilija ustrezno ratificirala oba mednarodna instrumenta. Stališče Vrhovnega sodišča je, da ni mogoče kumulirati dodatkov za nezdravo in za nevarno oziroma tvegano delo, kar naj ne bi bilo v nasprotju z ratificiranima konvencijama, saj ti neposredno ne zavezujeta delodajalcev. ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


Podjetje in delo(5)

Pravna praksa(6)

Pravni letopis(1)
 

Področja

Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki Pravni članki in nasveti

Leto objave

< Vsi
2017(12)
> Januar(1) > Februar(1) > Marec(1) > April(2) > Junij(1) > Julij(1) > September(2) > Oktober(2) > December(1)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ