FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Rajgelj Katarina
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 4 (od skupaj 4)
Publikacija Članek
Naslovnica

Se bodo "štempljali" tudi sodniki in poslanci?

Pravna praksa, 2017/49-50

Katarina Rajgelj, 21.12.2017

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 49-50/2017Pred kratkim mi je pod roke prišla odločba Inšpektorata za delo iz leta 2016. V tej odločbi inšpektor ugotavlja, da sodišče kot delodajalec ni zadostilo predpisom, ki urejajo vodenje evidenc delovnega časa, saj ni evidentiralo vseh z zakonom predpisanih podatkov. Kakšen greh je storilo sodišče? Sodišče za sodnike ni vodilo dnevne evidence o izrabi delovnega časa.
Naslovnica

Dodatek za delovno dobo in odpovedi kolektivnih pogodb

Pravna praksa, 2013/45

Katarina Rajgelj, 21.11.2013

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 45/2013Konec letošnjega leta se izteče veliko kolektivnih pogodb dejavnosti, že poleti pa so delodajalci odpovedali kolektivno pogodbo dejavnosti kemične in gumarske industrije, kmalu zatem pa še pogodbo v gradbenih dejavnostih. Sindikati se bojijo, da je namen takih odpovedi kolektivnih pogodb znižanje stroškov dela, predvsem nadomestila za malico, prevoza na delo in tudi dodatka za delovno dobo. Bistven problem je v tem, da višina teh stroškov ni kogentno določena v določbah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zaradi česar se v praksi pojavljajo mnenja, da delodajalci teh stroškov niso dolžni izplačati, če njihova višina ni določena tudi v kolektivni pogodbi dejavnosti. Višina stroškov v zvezi z delom (stroški za prehrano ter za prevoz na delo in z dela) se sicer določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali s podzakonskim aktom, - to pomeni, da Vlada RS višino povrnitve teh stroškov lahko določi sama, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ni določena -, višina dodatka za delovno dobo glede na drugi odstavek 129. člena ZDR-1 pa se določi zgolj v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Zakon torej ne predvideva določitve višine dodatka za delovno dobo tudi s podzakonskim aktom, če njegova višina v kolektivnih pogodbah ni določena.
Naslovnica

In favorem domini - problematika prevedb in vračilo preveč izplačanih plač v javnem sektorju

Pravna praksa, 2013/34

Katarina Rajgelj, 5.9.2013

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 34/2013V zadnjem času se je v javnem sektorju s strani delodajalcev (tako države kot tudi posrednih proračunskih uporabnikov, na primer različnih zavodov) povečalo izdajanje zahtevkov za vračilo preveč izplačanih plač. Zaposlenim so delodajalci ponudili tudi nove pogodbe o zaposlitvi s popravljenimi višinami plač. Največkrat gre za primere, ko so pristojne institucije (na primer Računsko sodišče ali pristojni inšpektorat) ugotovile, da je bil javnemu uslužbencu ob prevedbi plače v letu 2008 plačni razred nepravilno določen in je zato prejemal višjo plačo, kot bi mu pripadala na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Samo na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo tako od skupaj 907 zaposlenih na dan 1. avgusta 2008 nepravilno prevedenih 594 delavcev, pri čemer naj bi 24 oseb vračalo zneske celo nad 10.000 evrov bruto.
Naslovnica

Vprašanje učinkovanja ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja

Pravna praksa, 2013/29-30

Katarina Rajgelj, 25.7.2013

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 29-30/2013Ali imajo delavci, ki jim je bilo delovno razmerje odpovedano iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. julijem 2010, pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


Pravna praksa(4)

Področja

Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

2017(1) 2013(3)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: R