FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Rejc Žiga
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 4 (od skupaj 4)
Publikacija Članek
Naslovnica

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Pravna praksa, 2017/16-17

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica

Prekršek v zvezi s plačilom za delo - izključitev iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja po ZJN-3 ter prepoved ustanavljanja po ZGD-1I

Pravna praksa, 2016/45-46

Žvipelj Marko, Rejc Žiga, 24.11.2016

mag. Marko Žvipelj, Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2016Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ter zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) sta prinesla tudi določbi o obvezni triletni izključitvi subjektov iz postopkov javnega naročanja ter triletni prepovedi postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik za storilce prekrškov v zvezi s plačilom za delo (in zaposlovanjem na črno) (v nadaljevanju skupaj: zakonski prepovedi). Glede na dikcijo danih določb - ki jih v praksi tako razumejo tudi javni naročniki, notarji in drugi subjekti, ki so pristojni za vodenje postopkov v tej zvezi - gre za prepovedi, katerih učinek je retroaktiven, saj nista omejeni na prekrške, storjene po uveljavitvi predmetnih zakonskih določb, temveč se v tej zvezi upoštevajo tudi prekrški, storjeni pred datumom veljavnosti oziroma začetka uporabe teh prepovedi.
Naslovnica

Trajnostna družba - kaj bi lahko prinesla slovenskim podjetjem?

Pravna praksa, 2014/16-17

mag. Žiga Rejc, 24.4.2014

mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2014Poslovno okolje vse bolj zaznamujejo zahteve po izkazovanju družbeno in okoljsko odgovornih poslovnih praks, ki jih postavljajo kupci, pa tudi investitorji, (potencialni) zaposleni ter drugi deležniki: podjetja se zato v svojih poslovnih modelih vse bolj obračajo k trajnostnemu poslovanju, torej razmišljajo širše od kratkoročno usmerjenega maksimiziranja dobička kot edinega in neposrednega cilja vseh aktivnosti poslovanja. Nekateri glasniki teh sprememb so na primer gibanje za trajnostni razvoj (ang. sustainable business movement), (zeleno in) družbeno odgovorno investiranje (ang. impact investing, socially responsible investing) ipd.
Naslovnica

Trajnostna družba - nov mejnik v razvoju (tudi slovenskega) korporacijskega prava?

Podjetje in delo, 2013/8

Žiga Rejc, 31.12.2013

Žiga Rejc, Podjetje in delo, 8/2013Stalno spreminjajoče se poslovno okolje podjetij zaznamujejo vedno glasnejše zahteve po trajnostnih poslovnih praksah, kar je velik izziv za korporacijsko pravo: postavlja se vprašanje, kako oblikovati ustrezno obliko družbe, ki bi podjetjem omogočala tako doseganje dobička kot tudi nefinančnih ciljev oziroma zadovoljevanje interesov deležnikov, ki niso lastniki. Kot ena od mogočih alternativ se je v ZDA leta 2010 pojavila trajnostna družba (angl. Benefit Corporation): članek je namenjen predstavitvi te nove oblike, njenih glavnih potencialnih prednosti in slabosti, ter njeni primerjavi z nekaterimi vidiki obstoječe slovenske korporacijskopravne ureditve. Avtor ugotavlja, da bi trajnostna družba lahko imela številne pozitivne posledice pri zmanjševanju agencijskega konflikta med trajnostno naravnanimi lastniki, deležniki (nelastniki) in menedžerji. Prinesla bi lahko bistveno izboljšanje možnosti za uspešno povezovanje trajnostno naravnanih podjetij s ciljno skupino kupcev in investitorjev ter tudi odigrala pomembno vlogo pri preprečevanju nelojalne konkurence in varstvu potrošnikov pred zlorabami videza trajnostnega poslovanja. Vendarle pa bi uvedba trajnostne družbe, kot je predlagana v (ameriškem) modelnemu zakonu, lahko prinesla povečanje možnosti za zlorabe družbe s strani menedžmenta, ki bi skušal svoje osebne interese dosegati na račun družbe in lastnikov. Zato bi kazalo pred njeno morebitno uvedbo v slovenski pravni red opraviti pravno-ekonomsko analizo rešitev, ki jih ponuja, oziroma v povezavi s posameznimi vprašanji izbrati bolj restriktiven pristop od predlaganega v modelnem zakonu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


Podjetje in delo(1)

Pravna praksa(3)
   

Področja

Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

2017(1) 2016(1) 2014(1) 2013(1)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: R