FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Kovač Matjaž
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 24 (od skupaj 24)
Publikacija Članek
Naslovnica

Obdavčevanje digitalnih storitev na primeru kriptovalut

FinD-INFO članki, 2019

mag. Matjaž Kovač, 30.8.2019

Obračunavanje in plačevanje davka

FinD-INFO članki, 30.08.2019Kriptovalute v Republiki Sloveniji niso zakonito plačilno sredstvo, a je plačevanje z njimi vseeno legalno. Pravne in fizične osebe, ki trgujejo oziroma izdajajo kriptovalute, zavezane izvajati naloge, določene v 5. členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)...
Naslovnica

Izjeme, kjer se ne uporabljajo določbe ZJN-3

Pravna praksa, 2018/32

mag. Matjaž Kovač, 30.8.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 32/2018Določitev izjem je z vidika načela učinkovitosti javnega naročanja ena od pomembnih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Če je izjema določena, naročniku ni treba upoštevati določb ZJN-3. Pogodba, ki jo naročnik sklene s fizično ali pravno osebo, mora upoštevati pravila javnega naročanja, razen če spada med izjeme po ZJN-3. Večina izjem od javnega naročanja je določena z evropskimi direktivami, če so določene le z ZJN-3, pa izjeme veljajo le za tiste postopke, pri katerih objava ni potrebna v Uradnem listu Evropske unije.
Naslovnica

Pravice in obveznosti pogodbenih strank pri organiziranem potovanju

Pravna praksa, 2018/26

mag. Matjaž Kovač, 5.7.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 26/2018S pogodbo o organiziranju potovanja se organizator potovanja zavezuje, da bo potniku priskrbel skupek storitev, ki jih sestavljajo prevoz, bivanje in druge storitve, ki so z njima povezane, potnik pa se zavezuje, da bo organizatorju za to plačal skupno (pavšalno) ceno. Organizirano potovanje ni le kompleksna in nova ekonomska, temveč tudi pravna kategorija. Njegova vsebina je predvsem v intelektualnih dejanjih, ki tvorijo novo harmonično celoto, ki jo predstavlja potovanje.
Naslovnica

Obveznosti posrednika pri organiziranju potovanja

Pravna praksa, 2018/23

mag. Matjaž Kovač, 14.6.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 23/2018S posredniško pogodbo o potovanju (v nadaljevanju posredniška pogodba) se posrednik zavezuje, da bo v imenu in za račun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi pogodbo o eni ali več posebnih storitvah, ki omogočajo potovanje ali bivanje, potnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Posredniška pogodba o potovanju sodi v sklop t. i. turističnih pogodb, in to tistih, pri katerih gre za razmerja turističnih agencij z neposrednimi uporabniki storitev. V to skupino spada še pogodba o organiziranju potovanja. Posrednik se zaveže, da bo sklenil pogodbo v imenu in za račun potnika, in ni le posrednik, ki se zaveže, da si bo "prizadeval" najti in spraviti v stik obe stranki, potnik pa bo nato s turistično agencijo sam sklenil pogodb.
Naslovnica

Sodno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

Pravna praksa, 2018/19

mag. Matjaž Kovač, 17.5.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 19/2018V skladu z Direktivo 2007/66/ES morajo države zagotoviti učinkovito in hitro revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, medtem ko se ukrepi oziroma odločanje o ukrepih, ki so v skladu z direktivo namenjeni reviziji (začasni ukrepi, razveljavitev, odškodnina), lahko prenese na različne organe. Prav tako direktiva določa, da, razen kadar o pritožbi odloča naročnik ali organ, ki nima narave sodišča, ni nujno, da imajo revizijski zahtevki samodejni suspenzivni učinek. V tej luči in z namenom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je novela ZPVPJN ukinila institut ničnosti pogodbe ter uvedla institut razveljavitve (neveljavnosti) pogodbe.
Naslovnica

Aktivna legitimacija za vložitev revizijskega zahtevka

Pravna praksa, 2018/15

mag. Matjaž Kovač, 19.4.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 15/2018Pravo ločuje med materialno in procesno aktivno legitimacijo. Materialna aktivna legitimacija se nanaša na stranko, ki je nosilka pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja v nekem postopku, procesna pa obravnava pravdno upravičenje oziroma ali je subjekt upravičen sprožiti konkreten spor oziroma ali se lahko zoper njega vodi postopek. Pri javnem naročanju nas zanima procesna aktivna legitimacija, ki pomeni vprašanje, kdo ima pravico vložiti revizijski zahtevek, torej gre za procesno predpostavko, in ne za vprašanje vsebinske utemeljenosti zahtevka za revizijo.
Naslovnica

Obveznosti špediterja iz pogodbe o špediciji

Pravna praksa, 2018/9

mag. Matjaž Kovač, 8.3.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 9/2018Špediter (ang. freight forwarder) je podjetje ali oseba, ki se za tuj račun in v lastnem imenu ukvarja z odpremljanjem blagovnih pošiljk (špedicijski posel) prek prevoznikov (železnice, ladje idr.). Glavni dejavnosti špediterja sta iskanje in organizacija najbolj ekonomičnih ter varnih pogojev za odpremo, dostavo in prevoz blaga. Špedicijske storitve so tiste logistične storitve, ki jih opravljajo špediterska podjetja za potrebe svojih strank, to je prodajalcev in kupcev blaga. Najvažnejše špediterjeve obveznosti so: (1) obveznost, da ravna kot dober gospodarstvenik, (2) da opozori nalogodajalca na pomanjkljivosti naloga, (3) da postopa po navodilih nalogodajalca, (4) da izvrši instradacijo, (5) da prevzame in preda blago ter (6) opozori nalogodajalca na pomanjkljivosti pakiranja, poškodbe embalaže, nepravilnosti glede vsebine blaga, (7) da izvrši carinske obveznosti in plačilo carine, (8) da varuje blago, (9) da izbira tretjo osebo, (10) da sklene potrebne pogodbe, (11) da zavaruje blago, (12) da določi količino blaga in izvzema vzorce blaga, (13) da obvešča nalogodajalca in varuje njegove interese ter (14) da polaga račune nalogodajalcu.
Naslovnica

Omejitev odgovornosti prevoznika za zamudo ali izgubo tovora

Pravna praksa, 2018/6

mag. Matjaž Kovač, 15.2.2018

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 6/2018Prevoz je tista gospodarska dejavnost, ki prispeva k nemotenemu poteku proizvodnje, oskrbljenosti trga in zadovoljevanju potreb državljanov. Gospodarski pomen transporta je pomembno spodbudil napredek proizvajalnih sil in zagotovil podlago za širše poslovno sodelovanje med osebami iz različnih držav. Značilnost pravne ureditve transportne dejavnosti je široko zasnovan proces poenotenja pravnih pravil in uveljavitve številnih mednarodnih multilateralnih konvencij in sporazumov. Mednarodno transportno pravo je del mednarodnega prometnega prava, ki vključuje predpise o prevozih blaga in potnikov ter določila, ki se nanašajo na posle, povezane s prevozom blaga. Namen vsakega obveznostnega razmerja je, da dolžnik izpolni obveznost in s tem povzroči prenehanje tega razmerja. V pogodbenih razmerjih, ki so praviloma posledica svobodno izražene volje strank, še posebej velja pravilo, da je pogodbe treba izpolniti. Kršitev pogodbenega razmerja ima praviloma za posledico odškodninsko odgovornost pogodbene stranke.
Naslovnica

Obdavčevanje poslovnih dobičkov stalne poslovne enote

Podjetje in delo, 2018/1

Matjaž Kovač, 1.1.2018

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Tuje družbe morajo pri obdavčevanju dobička upoštevati dva ali več pravnih sistemov, in sicer pravni sistem države, v kateri družba trajno posluje, in pravni sistem države, katere rezident je družba oziroma lastnica stalne poslovne enote. Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in investicijskih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen s konvencijo OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (model OECD). Pojem stalne poslovne enote se vsebinsko veže na pojem dvojnega obdavčenja in njegove odprave. Nacionalna zakonodaja držav OECD različno ureja obdavčevanje dobičkov, vezanih na stalno poslovno enoto. Posledica razvoja svetovne trgovine, transparentne obravnave modela OECD glede odprave dvojnega obdavčenja in elektronskega poslovanja je bila določitev splošnih in posebnih pravil glede vprašanja, kateri dobički pripadajo stalni poslovni enoti ter kako in kje se ti lahko obdavčijo. Ključne besede: obdavčevanje, poslovni dobički, rezident, nerezident, stalna poslovna enota Title: Taxation of Business Profits of Permanent Establishments
Naslovnica

Pravno varstvo neizbranega ponudnika po 26. novembru 2017

Pravna praksa, 2017/49-50

mag. Matjaž Kovač, 21.12.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 49-50/2017Leta 2011 je začel veljati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), s katerim je bil v naš pravni red prenesen poglavitni del Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2007/66/ES z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede vprašanja izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil. ZPVPJN je bil leta 2013 spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, s katerim se je povečala učinkovitost javnega naročanja na način, da se odpravita ugotavljanje in odprava nepravilnosti, ki glede na predmet naročanja in postopek izbire dobavitelja oziroma izvajalca niso bistvene ter zaradi katerih osebe, zainteresirane za dodelitev javnega naročila, niso oziroma ne bi mogle biti oškodovane.
Naslovnica

Pravno varstvo neizbranega ponudnika v postopku javnega naročanja

Pravna praksa, 2017/45-46

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Pravni temelj revizije javnega naročanja je Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Cilja zakona sta zagotovitev učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, naročnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil ter racionalizacija postopka pravnega varstva, ki poteka pred naročnikom in Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju DKOM). Z ZPVPJN se uvaja tudi pravno varstvo po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, in sicer z uveljavitvijo ničnosti pogodbe v sodnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Naslovnica

Pravna narava javno-zasebnega partnerstva - prednost javnega in koristi zasebnega

Pravna praksa, 2017/45-46

mag. Matjaž Kovač, 23.11.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 45-46/2017Kot nameni zakonskega urejanja javno-zasebnega partnerstva se izpostavljajo predvsem omogočanje in pospeševanje zasebnih vlaganj v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav javno-zasebnega partnerstva ter v druge projekte, ki so v javnem interesu, ter zagotavljanje racionalnega izvajanja gospodarskih javnih služb ali drugih dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu določa obvezna ravnanja v postopku nastajanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva. Uporablja se kot sistemski krovni zakon za razmerja javno-zasebnega partnerstva, če poseben zakon določenih vprašanj na tem področju ne ureja drugače.
Naslovnica

Problematika obdavčevanja dohodkov iz tujine

Pravna praksa, 2017/38

mag. Matjaž Kovač, 5.10.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 38/2017Če prebivate v Sloveniji, dohodek pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije. To pomeni, da morate davčnemu organu v Sloveniji poročati tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir izven Slovenije (tj. od svetovnega dohodka). Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku dohodke, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz delovnega razmerja, pokojnine).
Naslovnica

Kako pravilno izpeljati prevoz nevarnega blaga

Pravna praksa, 2017/35

mag. Matjaž Kovač, 21.9.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 35/2017Prevoz nevarnega blaga je posebna oblika transporta, ki mora biti zaradi določenih lastnosti posebej normirana. V okviru mednarodnih organizacij so se na tem transportnem področju izoblikovala posebna skupna določila, ki urejajo varen in urejen transport nevarnih snovi. Posebej je v teh pravilih poudarjen okoljevarstveni vidik transporta nevarnih snovi. Glede na to so v konvencijah in nacionalni zakonodaji določene pravice in dolžnosti prevoznika pri prevozu nevarnih snovi tako v cestnem kot tudi v železniškem, pomorskem in letalskem prometu. Zakonske določbe lahko delimo na splošne določbe, ki urejajo osnovne elemente transporta nevarnih snovi, ki jih mora za varen transport upoštevati prevoznik, in posebne določbe, ki se nanašajo na specifične veje transporta.
Naslovnica

Zavarovanje transporta v zakonodaji Republike Slovenije

Pravna praksa, 2017/35

mag. Matjaž Kovač, 21.9.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 35/2017Transportno zavarovanje lahko definiramo kot specifično skupino zavarovanj, ki obsega zavarovanje prevoznih sredstev (kasko), zavarovanje blaga oziroma tovora med prevozom (kargo), zavarovanje pred odgovornostjo prevoznikov za škodo, ki jo povzročijo tretjim osebam, in zavarovanje drugih interesov v zvezi s prevozom (na primer zavarovanje voznine, stroškov reševanja, stroškov generalne havarije). Transportna zavarovanja je mogoče razvrstiti glede na zavarovalni interes (na primer zavarovanje kasko in kargo), prometno pot (na primer pomorsko, kopensko, letalsko oziroma zračno, rečno, kombinirano oziroma multimodalno, zavarovanje poštnih pošiljk) in trajanje zavarovanja (na primer za potovanje, za določen čas, zavarovanje ene pošiljke in generalno zavarovanje vseh pošiljk v določenem časovnem obdobju). V širšem pomenu besede vključujejo transportna zavarovanja tudi nezgodno zavarovanje potnikov v javnem prometu.
Naslovnica

Sklepanje gradbenih pogodb z upoštevanjem pravil FIDIC pri javnem naročanju

Pravna praksa, 2017/30-31

mag. Matjaž Kovač, 24.8.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 30-31/2017Ob sklepanju gradbenih pogodb je nujno vedeti, katere določbe mora pogodba obvezno vsebovati in kaj bo veljalo kot dogovorjeno med strankama za tiste primere, ki v pogodbi niso urejeni, nastopijo pa med izvajanjem pogodbe. Pravila FIDIC, posebej rdeča, rumena in srebrna knjiga, olajšujejo sklepanje in izvajanje pogodb, povezanih z gradnjo. Načelna ocena je, da pravila FIDIC ne nasprotujejo kogentnim zakonskim pravilom. Če pogodbeni stranki podredita svoje razmerje pravilom FIDIC, je bistveno, da dobro poznata ureditev pogodbenih pravic in obveznosti po pravilih FIDIC, saj ureditev posameznih vprašanj bistveno odstopa od ureditve Obligacijskega zakonika.
Naslovnica

Upravljanje pogodb pri javnem naročanju

Pravna praksa, 2017/28-29

mag. Matjaž Kovač, 20.7.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 28-29/2017V postopku javnega naročanja naročnik porabi veliko časa in truda za identifikacijo zanesljivega ponudnika, določitev pravilnih pogojev in meril ter s tem za zagotovitev trdne podlage za pravilno in gospodarno odločitev o oddaji javnega naročila. Vsak subjekt na področju javnih naročil je naletel na situacijo, ko so potrebne dodatne gradnje, dobavitelji zahtevajo višje cene, podizvajalci zahtevajo spremembe, blago se ne dobavi pravočasno itd. Poleg tega dejanska kakovost izvajalca oziroma dobavitelja postane očitna šele v fazi izvedbe. Kljub najboljšim namenom na strani naročnika obstoječe pogodbe zaradi dinamike življenja zahtevajo spremembe.
Naslovnica

Metode za odpravo dvojnega obdavčevanja po modelni konvenciji OECD

Pravna praksa, 2017/27

mag. Matjaž Kovač, 13.7.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 27/2017Bilateralne konvencije sklepa država z drugo državo zaradi odpravljanja določenih pravnih vprašanj in s tem poenotenja stališč o pravnem problemu med dvema državama pogodbenicama. Na davčnem področju so bilateralne konvencije predvsem pomembne pri izogibanju dvojnemu obdavčenju. V nadaljevanju bom na kratko predstavil določene rešitve glede izogibanja dvojnemu obdavčenju, ki imajo pravno podlago v Modelu OECD in bilateralnih konvencijah, sklenjenih na podlagi Modela OECD.
Naslovnica

Varovanje zaupnosti podatkov v postopkih javnega naročanja

Pravna praksa, 2017/26

mag. Matjaž Kovač, 6.7.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 26/2017Javnost oziroma zaupnost v javnem naročanju sta v prvi vrsti povezani s podatki, ki jih naročniku posreduje gospodarski subjekt in jih označi kot zaupne. Takih podatkov naročnik ne sme objaviti oziroma razkriti. Informacije, ki štejejo kot zaupne, so tehnične ali poslovne narave ali pa gre za zaupne podatke, vezane na ponudbo. Dokumentacija o javnem naročilu postane v celoti javna takrat, ko je javno naročilo oddano. Zaradi zagotovitve nemotenega poteka naročanja in dela naročnika predvsem v zvezi s pregledom in ocenjevanjem ponudb je možen vpogled v ponudbe drugih ponudnikov, ki so oddali ponudbe, šele od takrat, ko naročnik izda obvestilo o oddaji naročila. Pri teh vprašanjih je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) lex specialis glede na določbe Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
Naslovnica

Ali obstaja logistična pogodba?

Pravna praksa, 2017/22

mag. Matjaž Kovač, 8.6.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 22/2017Zaradi specifičnosti urejanja pravnih razmerij, ki nastanejo v logističnem okolju, bi bila logistična pogodba kompleksna pogodba gospodarskega prava, ki bi zajemala določila prevozne, prodajne, špediterske in hrambene pogodbe. Kot osnovo za ureditev pravnih razmerij v logističnem podjemu, bi lahko prevzeli določena določila mandatne in podjemne pogodbe. Pravna narava logistične pogodbe je lahko odvisna od opredelitev izvora samega pogodbenega razmerja. Kot subjekta logistične pogodbe se izpostavljata naročnik podjema in logistični podjemnik. Pojem logističnega podjemnika združuje kompleksen sklop storitev, namenjenih izvedbi logističnega podjema, in usklajuje delo med različnimi izvajalci.
Naslovnica

Problematika ocenjene vrednosti javnega naročila in zagotovljenih sredstev

Pravna praksa, 2017/19

mag. Matjaž Kovač, 18.5.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 19/2017ZJN-3 določa obveznosti glede na ocenjeno vrednost javnega naročila. Pri višji ocenjeni vrednosti so obveznosti strožje, pri nižji pa so milejše. Obveznosti se ne nanašajo samo na izbiro postopka, ampak tudi na druga ravnanja. Obstaja nevarnost, da bi naročniki na različne načine določili ocenjeno vrednost in se s tem izognili predpisanim obveznostim. Naročnik ne sme oddati javnega naročila, če je napačno ocenil njegovo vrednost oziroma je v izbrani ponudbi cena določena nad vrednostnim pragom, določenim za posamezno javno naročilo.
Naslovnica

Pasti ekonomsko najugodnejše ponudbe kot merila za izbor ponudnika po ZJN-3

Pravna praksa, 2017/16-17

mag. Matjaž Kovač, 21.4.2017

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 16-17/2017Javna naročila naročnik odda na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ekonomsko najugodnejša ponudba mora biti ocenjena glede na najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri čemer bi moral biti vedno upoštevan vidik cene ali stroškov. Oceno ekonomsko najugodnejše ponudbe je mogoče izvesti tudi zgolj na podlagi cenovne ali stroškovne učinkovitosti. Prav tako se ustrezni standardi kakovosti določijo tudi s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo javnega naročila.
Naslovnica

Prilagajanje obdavčevanja v Evropski uniji in poskus uvedbe enotne konsolidirane davčne osnove

Podjetje in delo, 2016/3-4

Matjaž Kovač, 2.6.2016

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Usklajevanje davčne politike je eden od osnovnih elementov, ki lahko prispevajo k večjemu gospodarskemu vključevanju v Evropsko unijo. Rimska pogodba, pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS, EU in Skupnosti) v 2. členu določa, da morajo biti prednostne naloge EGS vzpostavitev skupnega trga s postopnim približevanjem ekonomskih politik držav članic, spodbujanje skladnega gospodarskega razvoja, stalna in uravnotežena gospodarska rast, povečana stabilnost, pospešeno višanje življenjske ravni in tesnejši odnosi med državami članicami. Posredni davki, kot so davek na dodano vrednost, trošarine in carine, se pobirajo od prometa proizvodov ali storitve. Pogodba o ustanovitvi EU vsebuje veliko posebnih določb o posrednem obdavčenju, predvsem glede vzpostavitve carinske unije, usklajevanja posrednih davkov, ter prepoved diskriminatorne in zaščitne obdavčitve proizvoda. V nasprotju s posrednimi davki se neposredni davki (dohodnina, davek od dohodka pravnih oseb), davek na kapital in prispevki za socialno varnost plačujejo na dohodek in kapitalske tokove. Neposredna obdavčitev posega v temeljne svoboščine EU, in sicer v prosti pretok oseb (fizičnih ali pravnih) in prosti pretok kapitala. Ključne besede: davčna politika, harmonizacija, posredno obdavčevanje, neposredno obdavčevanje, skupna konsolidirana davčna osnova Abstract: Coordination of tax policy is one of the basic elements that can contribute to greater economic integration in the European Union. The Treaty of Rome, the Treaty on establishing the European Economic Community (EEC, the EU and the Community) in Article 2 lays down that the priorities of the EEC should be to establish a common market by gradually approximating the economic policies of the Member States, as well as to promote the harmonious economic development, and constantly balanced economic growth, increased stability, accelerated raising of the standard of living and closer relations betwe
Naslovnica

Varstvo zaupnosti podatkov ponudnikov pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo

Pravna praksa, 2006/38

mag. Matjaž Kovač, 5.10.2006

Javne finance in javna naročila

mag. Matjaž Kovač, Pravna praksa, 38/2006Naročnik je v postopku ocenjevanja ponudb ugotovil, da nobena od ponudb v celoti ne izpolnjuje pogojev razpisne dokumentacije. V končnem poročilu o ocenjevanju ponudb za zadevni projekt je bilo ugotovljeno, da glede na administrativne in tehnične pogoje nobena od ponudb danih pogojev ne izpolnjuje v...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(1)

Podjetje in delo(2)

Pravna praksa(21)
 

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

2019(1) 2018(8) 2017(13) 2016(1)
2006(1)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K