FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Mužina Aleksij
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica

Oblastna ravnanja in javna naročila

Pravna praksa, 2017/22

dr. Aleksij Mužina, 8.6.2017

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 22/2017Urejanje notranje organizacije države (iure imperii) je odvisno le od ustavnega sistema posamezne države članice, zato naj vanj pravo Unije ne posega. Sodišče EU je tako že večkrat priznalo, da lahko vsaka država članica prosto in kakor se ji zdi najbolj primerno razdeli pristojnosti na nacionalni ravni ter da je način, kako države članice organizirajo izvajanje javnih pooblastil znotraj države, odvisen le od ustavnega sistema posamezne države članice.
Naslovnica

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Pravna praksa, 2017/16-17

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica

Nadomestitev koncesije za rabo vode z vodnim dovoljenjem

Pravna praksa, 2016/14

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, 7.4.2016

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2016Do sprejema novele ZV-1B je Zakon o vodah (ZV-1) določal, da je treba za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, za pristanišče in sidrišče ter za gojenje morskih organizmov in gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode, večjo od 0,5 kvadratnega kilometra, pridobiti koncesijo. Težava te ureditve je bila, da je morala (oziroma naj bi morala) oseba, ki je želela na lastnem zemljišču na primer proizvajati električno energijo v mali hidroelektrarni, konkurirati z drugimi zainteresiranimi subjekti v negotovem postopku javnega razpisa, nazadnje pa so lahko pridobili koncesijo prav ti drugi subjekti. Zakonodajalec je z novelo ZV-1B to anomalijo odpravil, vendar pa je to storil na način, ki verjetno povzroča več težav, kot jih odpravlja.
Naslovnica

Stvarne pravice na javnem premoženju, javno-zasebno partnerstvo (koncesije) in javna naročila

Pravna praksa, 2013/16-17

dr. Aleksij Mužina, 25.4.2013

Javne finance in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 16-17/2013V prispevku podajam nekaj temeljnih napotil pri pravilni uvrstitvi raznovrstnih pravnih poslov, ki jih sklepata javni in zasebni sektor v zvezi z gradnjo (zlasti) infrastrukturnih objektov, kar lahko po eni strani predstavlja prve korake v smeri iskanja pravnih odgovorov na vsakdanje dileme, po drugi pa pomaga minimizirati tveganje izogibanja strožjim predpisom.
Naslovnica

Razjasnitev uporabe notranjih (in-house) razmerij pri izvajanju javnih naročil/koncesij

Pravna praksa, 2012/48

dr. Aleksij Mužina, 13.12.2012

Javne finance in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 48/2012Direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter za oddajo javnih naročil in koncesij gradenj, ki jih podeljujejo država in lokalne skupnosti, praviloma zahtevata objavo javnega razpisa. Sodišče ES (zdaj EU) je z oblikovanjem doktrine notranjih razmerij (in-house) ob izpolnjevanju treh pogojev zavezance te obveznosti odvezalo. In-house razmerja v širšem smislu predstavljajo situacije, ko javni naročnik sklene pogodbo z družbami, ki imajo pravno subjektiviteto, vendar jih javni naročnik kontrolira. Če so izpolnjeni pogoji za razmerje in-house, sploh ne gre za pogodbeno razmerje, ker je ločenost pravnih oseb naročnika in izvajalca zgolj formalna, sicer pa gre za enotno funkcionalno enoto. Izjema je po uvrstitvi tudi v slovensko nacionalno zakonodajo doživela obsežen razvoj v razmerjih z javnimi in drugimi podjetji "v lasti" države ali lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: javna podjetja).
Naslovnica

Dopustnost spremembe pogodbe brez objave javnega razpisa po praksi Sodišča EU

Pravna praksa, 2012/4

Mužina Aleksij, Žvipelj Marko, 2.2.2012

Javne finance in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, Marko Žvipelj, Pravna praksa, 4/2012V času zaostrenih razmer na gospodarskem trgu precej gospodarskih subjektov (oziroma partnerjev pri joint venture) in njihovih podizvajalcev, ki so s pogodbami prevzeli obveznosti pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj, teh obveznosti iz različnih razlogov niso več sposobni obvladovati oziroma pripravljeni poravnati. Navadno gre za nastop trajnejše nelikvidnosti ali dolgoročne plačilne nesposobnosti (insolventnost), včasih je razloge za odpoved sodelovanja pri prevzetih obveznostih najti v sporih z naročnikom ali v lastni sferi (na primer s partnerjem ali podizvajalci), drugič pa v trenutku izvajanja del s pogodbo prevzeta dela oziroma storitve nikakor več na ustrezajo pričakovanjem, ki so jih stranke imele pred sklenitvijo pogodbe.
Naslovnica

Stroški postopka po novem Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja

Pravna praksa, 2011/32

Aleksij Mužina, 25.8.2011

Javne finance in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 32/2011Pred dvanajstimi leti sem predstavitev Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN) pospremil z uvodno opombo, da bi ga bilo ustrezneje poimenovati Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Novi Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) ima prav tak naslov, žal pa (če odštejemo njegovo poimenovanje in malenkostne poskuse ureditve nekaterih neurejenih pravnih institutov) njegova vsebina ne odseva tega, kar bi strokovna javnost, naročniki in ponudniki od zakona, ki je dejansko nastajal ves čas veljavnosti svojega predhodnika, pričakovali. Tukaj ne morem ponavljati vseh sistemskim dilem, kot je denimo neurejeno vprašanje sodnega varstva zoper odločitev Državne revizijske komisije in za ureditev katerega tudi kljub nesporni strokovni podpori očitno ni politične volje, zato sem se v tem prispevku odločil prikaz zamejiti na dileme, ki so se mi takoj ob uveljavitvi ZPVPJN pojavile ob vprašanju stroškov (pred)revizijskega postopka.
Naslovnica

Paralelne oblike javno-zasebnega partnerstva

Podjetje in delo, 2008/6-7

dr. Aleksij Mužina, 13.10.2008

Javne finance in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, dr. Aleksij Mužina, Podjetje in delo, 6-7/2008Vse od uveljavitve Zakona o javno-zasebnem partnerstvu smo priča nekakšnemu poskusu podreditve vseh projektov sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, ki presegajo klasične institute javnih financ (zlasti javnih naročil) pod pravne oblike javno-zasebnega partnerstva, kot izhajajo iz ZJZP. Pri tem ...
Naslovnica

Institucije pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil

Podjetje in delo, 2006/6-7

dr. Aleksij Mužina, 19.10.2006

Javne finance in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, Podjetje in delo, 6-7/2006dr. Aleksij Mužina ? 1. INSTITUCIJE PRAVNEGA VARSTVA NA NACIONALNI RAVNI 2. DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA 2.1. Uvod 2.2. Najznačilnejša vprašanja pravnega varstva 3. SODNO VARSTVO V OBLIKI POVRNITVE ŠKODE 4. VLADA KOT ORGAN PRAVNEGA VARSTVA? 5. UPRAVNI SPOR Povzetek Vsebino in i...
Naslovnica

Reforma prava javnih naročil

Pravna praksa, 2006/38

dr. Aleksij Mužina, 5.10.2006

Javne finance in javna naročila

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 38/2006Pravo javnih naročil nas vznemirja vse od leta 1997, ko je v Republiki Sloveniji začel veljati prvi celoviti zakon, ki je obravnaval postopke oddaje javnih naročil in nadomestil do tedaj veljavne vladne odredbe. Od takrat je bilo to področje pogosto reformirano (2000, 2004, pravno varstvo pa 1999, 2...
Naslovnica

Uporaba direktiv po 31. januarju 2006

Pravna praksa, 2006/2

dr. Aleksij Mužina, 19.1.2006

Davčna praksa EU

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 2/2006Ker rok za implementacijo direktiv v slovensko nacionalno zakonodajo poteče 31. januarja 2006, gre v tokratnem prispevku poudarek nameniti ugotovitvi, da utegnejo imeti vsaj nekatera pravila direktiv (ker ne bodo pravočasno vnesena v nacionalno pravo) neposredni učinek. V prilogi PP št. 33/2005 se...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


Podjetje in delo(2)

Pravna praksa(9)
   

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

2017(2) 2016(1) 2013(1) 2012(2)
2011(1) 2008(1) 2006(3)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: M