FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Skubic Zoran
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 32)
Publikacija Članek
Naslovnica

Odškodnina za zamujen ali odpovedan let v primeru najema tujega letala s posadko

Pravna praksa, 2018/30-31

Zoran Skubic, 23.8.2018

Zoran Skubic, Pravna praksa, 30-31/2018Težko bi našli ožji segment prava Unije, ki je v razmeroma kratkem času za prizadetega posameznika doživel toliko pomembnih odločitev Sodišča EU, kot je to prav korpus skupnih pravil odškodninske odgovornosti letalskih prevoznikov za primere zavrnitve vkrcanja, odpovedi leta ali velike zamude. Letimo namreč (skoraj) vsi, sploh v poletnem času, ko si marsikdo privošči oddih v oddaljenih krajih. Večje povpraševanje po letih zlasti v poletnem času pa ponudnike letalskih prevozov sili v optimizacijo poslovnih procesov in s tem seveda tudi pripadajočih resursov. Če ne gre drugače, je treba manjkajoče kapacitete najeti pri drugih letalskih prevoznikih. Vse lepo in prav, a kaj se zgodi, če pride pri izvedbi tovrstnega leta do zamude pri prihodu, ki je daljša od treh ur, in posledično do (pavšalne) odškodninske odgovornosti "dejanskega letalskega prevoznika" po Uredbi št. 261/2004 o odškodnini za letalske potnike? Ali mora prizadeti letalski prevoznik v primeru, da je let, ki ga je rezerviral pri enem letalskem prevozniku, dejansko pa ga je izvršil drugi letalski prevoznik, odškodninski zahtevek po Uredbi nasloviti na prvega ali na drugega naslovnika?
Naslovnica

Čas pripravljenosti na domu z odzivnim časom 8 minut se šteje za "delovni čas" in iure proprio

Pravna praksa, 2018/9

Zoran Skubic, 8.3.2018

Zoran Skubic, Pravna praksa, 9/2018Vsi se še spomnimo, da je pred približno dvema letoma v javnost prišla informacija, da se je kar na devetih slovenskih fakultetah dekanom, prodekanom, tajnikom fakultet, profesorjem in določenim profilom strokovno-tehničnih delavcev več let neupravičeno izplačeval dodatek za stalno pripravljenost. Posledično se je med drugim zatresel stolček marsikateri ministrici in ministru. Pa vendar pripravljenost na domu, razen morda v že omenjenih primerih, ko je šlo za očiten obid in zlorabo tega instituta, ni prav "lušten posel". Resda si v domačem okolju, a hkrati imaš venomer v zavesti, da te lahko pristojna oseba kadarkoli kontaktira, takrat pa imaš dolžnost, da se v določenem času odzoveš. Pogosto se seveda zgodi - nič. A ko se, moraš vse spustiti iz rok. In seveda se na koncu vedno postavi vprašanje, kako to "živčno vojno", ta "frajcajt" brez prostega časa v smislu prostega razpolaganja s svojim časom, pravično denarno ovrednotiti. Je treba to obdobje šteti za kaj več ali manj od rednega delovnega časa? Sodišče (EU) je v nedavnem belgijskem primeru dalo nekaj jasnih smernic, sploh kar zadeva gasilsko delo.
Naslovnica

Dolgoročno brezobrestno kreditiranje države iz naslova odmere DDV po pravu EU v insolvenčnih postopkih ni dopustno

Pravna praksa, 2018/5

Zoran Skubic, 1.2.2018

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2018Poslovni svet je poln priložnosti, seveda pa tudi pasti. Predvsem je veliko pravil, pravil, pravil ... Tako vsakega nadobudnega podjetnika kaj kmalu doleti - davčna in finančna realnost. Nemalokrat se namreč pripeti, da stranke izdanih računov ne poravnajo ali pa jih poravnajo šele z ogromno zamudo. Z vidika odmere davka na dodano vrednost (DDV) je to za resnega podjetnika še toliko bolj neprijetno, saj ga mora sam državi nakazati že ob izdaji računa, povrnjenega pa dobi šele ob njegovem (po)plačilu. Do tega trenutka namreč podjetnik državi pravzaprav (neprostovoljno) priznava brezobrestno posojilo. V nedavnem italijanskem primeru je Sodišče (EU) obravnavalo račun iz leta 2004, ki ni bil poplačan, ker je bil zoper dolžnika v vmesnem času pričet insolvenčni postopek. Italijansko pravo v takem primeru šteje, da se lahko tako (vnaprej) plačan znesek DDV podjetniku vrne šele po zaključku insolvenčnega postopka zoper njegovega dolžnika. Tovrstni postopki pa v Italiji lahko trajajo pet, celo deset let. Postavlja se torej vprašanje, ali je tovrstna obremenitev podjetnika z vidika člena 90(1) direktive o DDV (še vedno) sorazmeren ukrep, ki upošteva naravo DDV kot trošarine, načelo nevtralnosti in seveda tudi temeljne pravice podjetnika.
Naslovnica

Dobavitelji luksuznih izdelkov lahko pooblaščenim distributerjem prepovedo prodajo teh izdelkov prek spletnih tržnic tipa Amazon, eBay in PriceMinister

Pravna praksa, 2018/2

Zoran Skubic, 18.1.2018

Zoran Skubic, Pravna praksa, 2/2018Ključni element vsake luksuzne dobrine je prav njena - ekskluzivnost. Pridih prestižnosti pa ni omejen zgolj na videz, uporabljene materiale ali kakovost izdelave tovrstnih izdelkov. Tudi način in okoliščine prodaje morajo vzdrževati njihov povzdignjen status. Njihovi dobavitelji se zatorej praviloma poslužujejo poslovnih mrež selektivne distribucije teh prestižnih znamk, pri čemer pa je izbranim pooblaščenim distributerjem določena kopica omejitev glede njihovega trženja, pogosto tudi nadaljnje prodaje. Posebej je urejena tudi spletna prodaja teh izdelkov, pri kateri je pogosto določena prepoved prodaje preko t. i. (splošnih) spletnih tržnic, recimo Amazona ali eBaya. Tu pa seveda kaj kmalu trčimo ob temeljne postulate prava Unije. Ta namreč s 101. členom PDEU prepoveduje vse sporazume med podjetji, ki bi lahko prizadeli trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. So torej selektivni distribuciji prestižnih izdelkov šteti dnevi?
Naslovnica

Določitev najnižje višine odvetniške nagrade ni (vedno) v skladu s pravom Unije

Pravna praksa, 2017/49-50

Zoran Skubic, 21.12.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2017Vprašanje pravične odmene za profesionalne pravniške storitve že dolgo buri duhove tudi v Sloveniji. Spomnimo se samo peripetij v zvezi z uveljavitvijo novele Zakona o odvetništvu iz leta 2009, ki jo je po potrditvi v Državnem zboru pričakala zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Izvedbo samega referenduma je končno "ustavilo" šele Ustavno sodišče z najmanjšo možno večino - pet proti štiri. Tovrstni zapleti niso tuji niti drugim državam. Določitev pravične višine (zlasti) odvetniških nagrad namreč nikoli ne gre "iz mode", zlasti ko gre za rivalstvo med stanovsko zbornico in pristojnim ministrstvom. Tako se je Sodišče (EU) ukvarjalo s problematiko bolgarske področne ureditve, ki dogovor o nižji nagradi za odvetnika ali pravnega zastopnika celo sankcionira, in sicer ga opredeljuje kot disciplinsko kršitev. Je to res v skladu s (primarnim) pravom EU?
Naslovnica

Igranje bridža, briškole ali taroka ni "šport" v smislu direktive o DDV, je pa lahko "kultura"

Pravna praksa, 2017/43

Zoran Skubic, 9.11.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2017Igre s kartami so del človeškega vsakdana vsaj od osmega stoletja naprej. Takrat so bile na Kitajskem pod budnim nadzorom cesarjev dinastije Tang dokumentirano izdelane prve igralne karte. V poznejših stoletjih so se po svilni cesti počasi širile na Zahod, dokler jih arabski trgovci, enako kakor velja še za marsikateri sedaj skoraj samoumevni znanstveni izum ali kulturno dobrino, v 13. stoletju niso končno prinesli tudi v Evropo. Najprej je sledil skokovit razmah tovrstnih iger, nato moralno in versko zgražanje nad tovrstnim početjem, prepovedi, kazni, z razvojem moderne države pa, če je šlo za take ali drugačne prihodke iz tega naslova, seveda tudi - obdavčenje. In ker je regulacija davka na dodano vrednost ena od pomembnih politik Evropske unije, na igre s kartami ne more biti imuno niti pravo EU. Tako je luksemburško sodišče pred kratkim obravnavalo zanimivo vprašanje, ali lahko pristojna zveza zahteva povračilo deleža DDV, ki je vštet v prijavnino za pristop na turnir bridža, ker je bridž "šport" v smislu člena 132(1)(m) direktive o DDV. Sodišče se s tem razlogovanjem ni strinjalo, a vrata morebitni davčni oprostitvi igranja kart s tem vseeno ni popolnoma zaprlo ...
Naslovnica

Prodajna ali podjemna pogodba: dileme glede (primerne) zaščite potrošnikov po pravu EU

Pravna praksa, 2017/36-37

Zoran Skubic, 27.9.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36-37/2017Življenje ni praznik. Tako nikakor ni odveč, če poznaš dobrega zdravnika, kompetentnega odvetnika, zanesljivega avtomehanika in končno še zaupanja vrednega - obrtnika. Ravno pri slednji kategoriji pa se v praksi žal pogosto zalomi, kar s(m)o na svoji koži prevečkrat občutili najmanj lastniki hiš v različnih gradbenih fazah ali pa stanovanj, ki terjajo nujno adaptacijo. Vprašanje, ki se je nedavno tega postavilo sodnikom Sodišča (EU), pa se je nanašalo prav na srčiko medsebojnega odnosa (tj. prehoda) med dvotirno zaščito potrošnikov, ki jo ti uživajo kot udeleženci obligacijskih razmerij po splošnih pravilih civilnega prava, hkrati pa tudi kot potrošniki stricto sensu po predpisih, ki jih je v bistvenem oblikovalo prav pravo EU. Šlo je namreč za zagato, v kolikšni meri pravila Direktive 1999/44 veljajo tudi za podjemne pogodbe, če obrtnik ni (z)mogel izpolniti prevzetega posla ali pa ga je izpolnil pomanjkljivo. Ali torej pri uveljavljanju podjemnikovih (izvajalčevih) napak za naročnika, ki je hkrati potrošnik po svoji (pravni) naravi, v bistvenem veljajo jamstva direktive ali pa je pri tem bolj vezan na kavtele nacionalnega obligacijskega prava?
Naslovnica

Prometna nesreča delavca v tujini, subrogacija in tožba delodajalca zoper tujo zavarovalnico povzročitelja nesreče po pravu EU: kje tožiti?

Pravna praksa, 2017/34

Zoran Skubic, 14.9.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 34/2017Slovenci smo znani - in razvpiti - po svoji ljubezni do samopotisnih koles. Gre za afiniteto, ki se ji marsikateri prebivalec te podalpske province stežka odpove tudi, ko gre na oddih v katero od sosednjih dežel. Seveda pa življenje na tuji cesti ni zgolj potica in tako kdaj pa kdaj postreže tudi s trkom z vozilom ter pripadajočim padcem čez balanco. Sledi zdravljenje, včasih tudi daljši prisilni oddih od službenih obveznosti, ki kmalu preraste v finančno breme delodajalca. Vprašanje, ki se je nedavno tega (smiselno) postavilo pred Sodiščem (EU), pa je, ali lahko delodajalec v opisanih okoliščinah, ko od tuje zavarovalnice, ki krije civilno odgovornost voznika iz druge države članice, za povračilo zneska, ki ustreza plačam, izplačanih njegovemu delavcu (ponesrečenemu kolesarju), na podlagi Uredbe št. 44/2001 (Bruseljska uredba) toži kar doma?
Naslovnica

Prepoved nepoštenih poslovnih praks po pravu EU (seveda) velja tudi za delo zasebnih družb za izterjavo odstopljenih terjatev bank

Pravna praksa, 2017/33

Zoran Skubic, 7.9.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 33/2017V času finančne in gospodarske krize so imeli z njenimi posledicami - če seveda odmislimo davkoplačevalce - največ opravka prav zasebni izterjevalci. Slabo zavarovana bančna posojila so postala mrtva teža bančnega sektorja, ki jo je bilo treba tako ali drugače likvidirati, odprodati, pa čeprav za delček prvotne vrednosti. Pod takšnim "tnalom" so se znašle tudi obveznosti iz potrošniških posojilnih pogodb, ki jih nosilci bodisi zaradi izgube zaposlitve bodisi zaradi drugih okoliščin, ki jih je kriza prinesla s seboj, preprosto niso več zmogli odplačevati. In kdo vse je prevzel te terjatve? Pogosto so bile to zasebne družbe, ki so se specializirale za izterjavo čim večjega dela odstopljenih terjatev. A življenje piše zanimive zgodbe, tudi tiste ne prav prijetne. Tako se je marsikje v praksi pripetilo, da se je tovrstnim dolžnikom dvakrat ali celo vzporedno rubilo, enkrat prek zasebnih izterjevalcev, drugič pa na podlagi sodne odločbe prek izvršitelja. Eno od vprašanj, ki se pri tem postavlja, pa je tudi, ali ni tovrstno ravnanje v nasprotju (tudi) s pravom EU?
Naslovnica

Pasti e-bančništva: potrebna skrbnost banke v primeru e-sprememb splošnih pogojev poslovanja po pravu EU

Pravna praksa, 2017/24-25

Zoran Skubic, 22.6.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 24-25/2017Elektronsko bančništvo je nedvomno vsem potrošnikom, ki smo bili svojčas prisiljeni čakati v zbranih vrstah pred bančnimi okenci za tako prozaična opravila, kot je polog sredstev ali plačilo računov, izjemno olajšalo življenje in bančno poslovanje. A vsaka, še tako dobrodošla olajšava vsakdanjika s pomočjo digitalnih tehnologij ni ne brez pasti ne brez cene. V dobi vse bolj fluidnih in pohitrenih informacij namreč vprašanje pogodbene stalnosti vse bolj rine v ospredje. Če je nezanemarljiv korpus pogodbenih določb v kompleksnih pogodbenih razmerjih (pre)pogosto predmet splošnih pogojev poslovanja, ki pa se sedaj spreminjajo še z digitalno hitrostjo, na kaj lahko kot potrošnik e-bančnih storitev sploh še računam, ko podpišem osnovno pogodbo? Ali rdeče utripajoče obvestilo o spet novi spremembi pogojev bančnega poslovanja ob vstopu v e-banko zadostuje, da se šteje, da sem bil o njihovem pojavu "ustrezno" obveščen, ali pa mora moja banka v luči določb direktive o plačilnih storitvah ravnati z višjo stopnjo skrbnosti?
Naslovnica

Pravična obdavčitev e-knjig po pravu EU?

Pravna praksa, 2017/19

Zoran Skubic, 18.5.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2017Pravična obdavčitev knjig je pogosto "brenčalka" vsakič, ko je govora o stanju slovenske literarne znanosti in založništva. Pa vendar je mogoče tudi ob pojavu vse večje bralne atrofiranosti Slovencev - vsaj kar zadeva branje kakovostne(jše) literature - najti svetle izjeme, ki potrjujejo premiso, da klasična knjiga ni in ne bo mrtva. In čeprav je načeloma res, da denar ni vse, pa je vseeno pomemben dejavnik vsakdana in s tem tudi prava Unije. Slednje trenutno državam članicam na področju določanja davka na dodano vrednost (DDV) dovoljuje davčno ugodnejšo prodajo knjig, časopisov in periodičnih publikacij.
Naslovnica

Kdaj je prodajalec (za)res "prodajalec" po pravu Unije

Pravna praksa, 2017/7-8

Zoran Skubic, 23.2.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2017Stvarnost je mati ustvarjalnosti - vsaj za nekatere. Zares kreativen pa je lahko posameznik le, če je pri svojih možnostih omejen. In ožji kot je krog možnih izbir, bolj žarka in iskreča utegne biti iskra kreativnosti. In v pravu Unije bi s težavo našli ožje polje dispozitivnosti kot prav na področju prava varstva potrošnikov. In vendar se tudi na tem področju najde način tolmačenja regulative, ki lahko osupne. Tako se je v nedavnem belgijskem primeru postavilo vprašanje, kdaj je sploh lahko nekdo "poklicni prodajalec" v smislu Direktive 1999/44 in kdo je lahko (zgolj) nevedni potrošnik, ki uživa njeno varstvo. Z drugimi besedami, v kateri točki se izurjeni prodajalec prelevi iz vloge polpasivnega posrednika prodaje blaga med dvema potrošnikoma v vlogo prevladujočega "gospodarja" informacij glede te prodaje do te mere, da izgubi svojo nevtralnost, in je posledično moč zoper njega uveljavljati polno moč instrumentarija varstva potrošnikov po pravu Unije?
Naslovnica

Osebni stečaj, kreditne pogodbe in učinkovitost varstva potrošnikov po pravu EU

Pravna praksa, 2016/19

Zoran Skubic, 12.5.2016

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2016Biti odrasel in s tem (praviloma) polno poslovno sposoben je hkrati sladek blagoslov in trpko prekletstvo. To, da lahko s svojimi premoženjskimi pravicami (praviloma) prosto razpolagaš, je na drugi strani omejeno z obveznostmi, ki si jih dolžan prevzeti. Svoboda ni zastonj in vsaka lahkomiselnost ima zdaj (polno) ceno. Marsikoga s smelimi načrti kaj hitro ustavi kruta finančna realnost, včasih pa morda celo osebni stečaj. Že sklenitev potrošniške kreditne pogodbe ima pogosto podobne posledice. Zato ne preseneča dilema, s katero je bilo pred nedavnim soočeno Sodišče (EU), ko je šlo za vprašanje, ali je evropski potrošnik v osebnem stečaju še vedno v polni meri deležen ugodnosti pravil varstva potrošnikov po pravu EU, predvsem splošne ureditve Direktive 93/13/ES o nedovoljenih pogojih in posebne ureditve Direktive 2008/48/ES o potrošniških kreditnih pogodbah. Koliko mora torej pristojno nacionalno sodišče države članice upoštevati ta pravila po uradni dolžnosti, ko obravnava osebni stečaj potrošnika?
Naslovnica

Državna pomoč Elanu tudi uradno nedovoljena!

Pravna praksa, 2016/5

Zoran Skubic, 4.2.2016

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2016Pravo EU - točneje prvi odstavek 107. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU) - jasno določa, da je kakršnakoli pomoč iz državnih sredstev, ki izkrivlja konkurenco z dajanjem prednosti posameznim gospodarskim družbam, nezdružljiva z notranjim trgom in posledično nedopustna, če prizadene trgovino med državami članicami. Gre torej za nezasluženo - in z vidika trga nepošteno pridobljeno - konkurenčno prednost. A državne pomoči je mogoče najti v različnih pojavnih oblikah. Splošno sodišče (EU) je tako v razmeroma obsežni odločitvi presojalo delovanje slovenskih oblasti pri dokapitalizaciji družbe Elan v letu 2008 in presodilo, da je šlo za nedovoljeno državno pomoč, pa čeprav so jo uradno financirali (nominalno) zasebnopravni subjekti.
Naslovnica

Nižji DDV za e-knjige po pravu EU ni dopusten

Pravna praksa, 2015/13

Zoran Skubic, 2.4.2015

Zoran Skubic, Pravna praksa, 13/2015Pojav elektronskih knjig je tektonsko spremenil osnovne paradigme do tedaj precej monolitnega in vase zaprtega tržnega segmenta prodaje in trženja knjig. Kar je bilo še donedavna ena od zadnjih od medmrežja še nedotaknjenih bastij človekove intime, se je po več neuspešnih poskusih prav z uvedbo funkcionalnih "pametnih" bralnikov (Kindle, NOOK, Kobo, Onyx Boox itd.) dokončno sesulo. Res je sicer, da "klasična" knjiga ne bo nikoli izginila, a nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Vendar pa so posledice (že) tu. Ena od njih je področje obdavčitve. Je dopustna različna obdavčitev e-knjig in "navadnih" knjig? Pravo EU in njegovo Sodišče sta se s tem vprašanjem pred kratkim intenzivno ubadala. Žal ga (še) nista rešila.
Naslovnica

Urna postavka napotenih delavcev in njihova pravica do skupinske tožbe

Pravna praksa, 2015/9

Zoran Skubic, 5.3.2015

Zoran Skubic, Pravna praksa, 9/2015Pojav napotenih delavcev je pomemben, v nekaterih segmentih celo bistven element prostega pretoka delovne sile na skupnem trgu EU. Seveda pa tudi zaradi inherentne garantistične narave delovnega prava pogosto prihaja do temeljnih razlik med nacionalnimi ureditvami, saj nekatere bolj poudarjajo prožnost trga delovne sile, druge pač bolj socialno varnost. Pri tem pa tudi že preambula Pogodbe o delovanju EU (PDEU) določa, da je eden temeljnih ciljev EU kot mednarodne organizacije sui generis nenehno izboljševanje delovnih pogojev vseh njenih državljanov. Trk nacionalnih pravil in nadnacionalnega delovnega prava je pri tem pravzaprav neizbežen. Tako je bila poljska družba, ki je napotila svoje delavce na delo na gradbišče finske jedrske elektrarne, pred kratkim postavljena pred dilemo, ali glede na Direktivo 96/71/ES o napotitvi delavcev in Uredbo Rim I glede določitve urnih postavk in procesnih pravic delavcev velja ugodnejše finsko ali bolj omejevalno poljsko delovno pravo.
Naslovnica

Ekonomsko neaktivnim državljanom EU se lahko odreče socialna pomoč

Pravna praksa, 2014/46

Zoran Skubic, 27.11.2014

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2014Prost pretok ljudi kot eden ključnih postulatov prava EU vključuje tudi (z)možnost ekonomske migracije v drugo državo članico. Vendar pa slednjo pogosto spremlja sum iskanja in izkoriščanja lukenj ter špranj med različnimi nacionalnimi sistemi socialne varnosti. Kaj pa, če je ta sum - upravičen? V takem primeru z vidika prava EU nastane na eni strani kolizija med težnjo po koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki se zasleduje z Uredbo 883/2004, in pa prostim pretokom in gibanjem državljanov EU in njihovih družinskih članov glede na ureditev Direktive 2004/38/ES na drugi. Je torej država članica gostiteljica res dolžna nositi celotno breme socialnih dajatev tudi za tiste priseljene državljane EU, ki so ekonomsko (povsem) neaktivni?
Naslovnica

Vnovič o predragi uporabi plačilnih kartic v EU

Pravna praksa, 2014/44

Zoran Skubic, 13.11.2014

Zoran Skubic, Pravna praksa, 44/2014Vprašanje pravne skladnosti mehanizma večstranskih medfranšiznih provizij (VMP) kot dela dajatev, ki se trgovcem zaračunavajo v sistemu plačevanja s plačilnimi karticami MasterCard, ni prvič na tapeti kake institucije EU. Splošno sodišče je problematiko že obravnavalo v letu 2012 in presodilo, da mehanizem VMP ne ustreza standardom prepovedi izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, določene v 81. členu Pogodbe o ES (PES). S tem je pritrdilo pripadajoči odločitvi Evropske komisije iz leta 2007, ki je prav tako ugotovila protikonkurenčnost takega mehanizma. Nova Komisija bo imela tako precej lažje delo pri uresničevanju ciljev Zelene knjige o vzpostavitvi integriranega evropskega trga za kartična, spletna in mobilna plačila.
Naslovnica

Zaračunavanje prtljage potnikom v letalskem prometu: stvar tržnega dogovora ali nepošten pogoj po pravu EU?

Pravna praksa, 2014/38

Zoran Skubic, 2.10.2014

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2014Posedanje po letališčih je za marsikoga precej naporen del službenega vsakdana. Predčasni prihodi, varnostni pregledi, predvsem pa venomer mučno prekladanje ročne in manj ročne prtljage z merjenjem in tehtanjem dostikrat občutno parajo živce. Potem pa se ti zgodi, da ti kak "nizkocenovni" letalski prevoznik vsak dodatni centimeter ali presežni kilogram še mastno zaračuna. Pa to (res) sme? Z drugimi besedami, je tako početje skladno z Uredbo 1008/2008 o skupnih pravilih zračnega prevoza, primarnega pravnega vira EU, ki določa cene zračnih prevozov na skupnem trgu? Tako niti ne preseneča, da je špansko sodišče pred kratkim povprašalo Sodišče (EU), ali načelo prostega določanja cen iz prvega odstavka 22. člena Uredbe 1008/2008 nasprotuje domači zakonodaji, ki letalskim družbam prepoveduje zaračunavanje oddaje potniške prtljage na podlagi izbirnega doplačila. Z drugimi besedami, ali nizkocenovne letalske družbe, kot so Vueling, Ryanair, easyJet ali Germanwings, ravnajo v nasprotju s pravom EU, ko zaračunavajo oddajo in prevoz prtljage potnikov kot izbirno - tj. "nadstandardno" - storitev?
Naslovnica

Prekinitev delovnega razmerja zaradi rizične nosečnosti in status delavke po pravu EU

Pravna praksa, 2014/26

Zoran Skubic, 3.7.2014

Zoran Skubic, Pravna praksa, 26/2014Gospodarski razvoj je s seboj sicer prinesel spremenjeno vlogo žensk in mater, a redko z manj obremenitev. Zgolj en dohodek na družino že zdavnaj ne zadošča za pokritje vseh življenjskih stroškov, zato morata v partnerstvu praviloma delati oba. Ko delavka zanosi, pa fizične posledice nosečnosti pogosto nezanemarljivo vplivajo na izpolnjevanje njenih delovnih obveznosti, včasih celo tako, da je prisiljena - kljub siceršnjim socialnim varovalkam - v začasno prekinitev (odpoved) delovnega razmerja. Kaj se torej zgodi, če državljanka EU, ki živi in dela v drugi državi članici, začasno preneha delati zaradi visoke nosečnosti in hudih posledic poroda, če potem zaprosi za posebno denarno dajatev, za katero se ne plačujejo prispevki, za obdobje, v katerem državljankam države članice gostiteljice ni treba delati ali dejavno iskati zaposlitve? Lahko pristojni organ države gostiteljice tako prošnjo zavrne s sklicevanjem, da prosilka ne izpolnjuje več pogojev za "delavko", kot ta pojem razumeta in opredeljujeta 45. člen Pogodbe o delovanju EU (PDEU) in 7. člen Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov do prostega gibanja in prebivanja?
Naslovnica

Vsak dohodek šteje - tudi pri obračunu plačanega dopusta

Pravna praksa, 2014/22

Zoran Skubic, 5.6.2014

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2014O načelu, da vsak dohodek šteje, smo v Sloveniji v času krize že večkrat slišali, nazadnje pri širitvi prispevnih stopenj tudi na avtorske in druge civilnopravne pogodbe ob uveljavitvi zadnje novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M). Nedavni primer pred Sodiščem (EU) pa nas (po)uči, da to načelo v luči Direktive 2003/88/ES o organizaciji delovnega časa velja tudi v nasprotni smeri, tj. pri izračunu zneska plače, do katerega je delavec upravičen med plačanim letnim dopustom, če je njegova plača sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela.
Naslovnica

Insolventnost zavarovatelja avtomobilske odgovornosti in odgovornost držav članic

Pravna praksa, 2013/34

Zoran Skubic, 5.9.2013

Zoran Skubic, Pravna praksa, 34/2013Na ozemlju EU je v vsaki štirinajsti prometni nesreči udeležena oseba iz druge države članice. Zato ne čudi, da je področje obveznega zavarovanja civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil že dolgo predmet prava EU. Že prva od petih področnih direktiv (72/166/EGS) je določila splošno obveznost zavarovanja vseh vozil na ravni Skupnosti, da se s tem zaščitijo interesi oškodovancev nesreč s takim čezmejnim elementom. Namen obveznega splošnega zavarovanja je bil očiten in za tiste čase značilen: odprava mejnega preverjanja avtomobilskega zavarovanja med članicami, s tem pa krepitev prostega pretoka vozil (in oseb v njih). Druga direktiva (84/5/EGS) je predstavljeno ureditev nadgradila z zahtevo, da morajo države članice vsaka zase in vse skupaj zagotoviti državno odškodninsko shemo, ki bo oškodovancem prometnih nesreč, povzročenih z nezavarovanim ali neznanim vozilom, omogočala izplačilo (vsaj) pavšalnih odškodnin. Pri tem so posamezne nacionalne sheme za oškodovance seveda lahko tudi ugodnejše.
Naslovnica

Davčne ugodnosti morajo veljati za vse registrirane življenjske skupnosti enako

Pravna praksa, 2013/27

Zoran Skubic, 11.7.2013

Zoran Skubic, Pravna praksa, 27/2013V odločitvi, ki je po svojem pravnem bistvu in smotru enaka smernicam nedavne prelomne razsodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Windsor, je nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) ocenjevalo dopustnost različnega davčnega obravnavanja raznospolnih zakoncev in oseb v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih. Ugodnost davčne delitve dohodka (nem. Ehegattensplitting) je namreč po nemških davčnih predpisih pridržana zgolj "resnični" zakonski zvezi. Sodišče je seveda ugotovilo, da tako razlikovanje ni utemeljeno na legitimnih razlogih, ampak da se opira na kvečjemu pavšalne pomisleke. Njegova odločitev pa bo imela neposredne posledice tudi za nemški proračun, ne samo ex post, ampak tudi ex ante: ker je nemški zakonodajalec brez tehtnih razlogov ugodnost delitve dohodka podelil le poročenim raznospolnim parom, bo moral vračilo previsoko odmerjenih davkov posameznikom v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih nositi nemški davkoplačevalec.
Naslovnica

Še o nepoštenih pogojih potrošniških pogodb: ko prekluzija dokazov in stvarna pristojnost nista (več) pomembni

Pravna praksa, 2013/23

Zoran Skubic, 13.6.2013

Zoran Skubic, Pravna praksa, 23/2013Pravo varstva potrošnikov kot eden epicentrov prava EU dobiva vse bolj absolutistične poteze. To je dejstvo in usmeritev, ki se jima ni mogoče izogniti. Gre namreč za eno redkih področij "primata EU", ki v širši javnosti, zlasti pa med državljani EU, praviloma vedno naleti na odobravanje in pozitivne ocene. Kar niti ne preseneča, saj smo konec koncev - vsi potrošniki. Prav ta absolutizem pa, zlasti ko gre za razlaganje Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih, za nacionalna sodišča pogosto odpira dileme, ki jih mora potem reševati Sodišče (EU). Tokrat so bila glede potrošniških kreditnih pogodb - vnovič na pobudo madžarskih sodišč - na vrsti vprašanja o prepovedi navajanja novih dokazov in dejstev glede stvarne pristojnosti, kot tudi zimzelena o tem, ali je treba Direktivo 93/13/EGS razlagati tako, da mora nacionalno sodišče, če ugotovi nedovoljenost kakega pogodbenega pogoja, po uradni dolžnosti preveriti, ali je treba pogodbo na tem temelju razveljaviti, čeprav stranke tega niso (niti) predlagale.
Naslovnica

Evidenca delovnega časa in osebni podatki delavcev po pravu EU

Pravna praksa, 2013/22

Zoran Skubic, 6.6.2013

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2013Pri odnosu med delavcem in delodajalcem gre za zelo občutljivo razmerje. Pravzaprav gre za družbeno vez, ki je v življenju posameznika - takoj za družino - po pomenu na drugem, zdaj žal celo na prvem mestu. In kot vsaka družbena vez je tudi delovno razmerje forum pogosto nasprotujočih si interesov, ki iščejo ravnotežje. Tako delodajalčevi potrebi po nadzoru na eni strani nasproti stoji zavarovan interes varovanja osebnih podatkov delavca. Sodišče (EU) pa je tu nedavno v senatu pod predsedstvom našega nacionalnega sodnika v luči Direktive o varstvu osebnih podatkov (Direktiva 95/46/ES) obravnavalo pomembno dilemo. Presojalo je namreč vprašanje, ali je mogoče evidenco delovnega časa delavcev, ki za vsakega posameznika predoči, kdaj začne in konča delavnik ter izrabi odmor ali čas, ki v delavnik ni vključen, šteti za njihove "osebne podatke" po določbah (in varstvenih mehanizmih) Direktive 95/46/ES.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


Pravna praksa(32)

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

2018(4) 2017(8) 2016(2) 2015(2)
2014(5) 2013(7) 2012(2) 2007(1)
2006(1)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: S