FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Pravna praksa > 2016
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 189)
Publikacija Članek
Naslovnica

Efektivno delo

Pravna praksa, 2016/49-50

Miha Šercer, 22.12.2016

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2016• Ali se v delovni čas zaposlenih šteje tudi čas vožnje do naročnika in nazaj, ki ga delavci opravijo že izven rednega delovnega časa?
Naslovnica

Zasebno varovanje kot del možnih varnostnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

Pravna praksa, 2016/49-50

Vedenik Leon, Kovač Jožef, 22.12.2016

mag. Leon Vedenik, mag. Jožef Kovač, Pravna praksa, 49-50/2016Zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v organizacijah ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). V skladu z njegovim 5. členom mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.
Naslovnica

Davčne ovire pri ustanavljanju alternativnih investicijskih skladov

Pravna praksa, 2016/49-50

Zorman Gregor, Mercina Jure, 22.12.2016

Gregor Zorman, Jure Mercina, Pravna praksa, 49-50/2016Leta 2015 je bil tudi v Sloveniji sprejet Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), s katerim se je v slovensko zakonodajo prenesla Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (direktiva o AIFM). Namen ZUAIS oziroma AIFMD je sprejem pravnega okvira za upravljavce alternativnih investicijskih skladov (AIS). S tem je bila postavljena pravna podlaga za upravljanje alternativnih investicijskih skladov, ki jih družbe za upravljanje v Sloveniji doslej niso smele tržiti. Zaradi posebne narave investicijskih skladov pa je za njihovo ustanavljanje poleg pravnega okvira odločilna tudi primerna davčna ureditev. Žal davčni okvir na tem področju še ni bil ustrezno prilagojen in ne predvideva posebnih in povsem jasnih določb pri obdavčitvi AIS in njihovih investitorjev, kar močno zavira njihov razmah v Sloveniji.
Naslovnica

Spremembe ZDR-1, ZID-1 in ZUTD

Pravna praksa, 2016/49-50

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.12.2016

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 49-50/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v javno razpravo poslalo predlog sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o inšpekciji dela (ZID-1) in Zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Predloge in spremembe zakonov je MDDSZ prvič predstavilo na 294. seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) 18. novembra 2016. Vse spremembe temeljijo na dokumentu Za dostojno delo, ki predstavlja analizo stanja na trgu dela in je bil predstavljen na 285. seji ESS 1. aprila 2016.
Naslovnica

Specialna odškodnina in zastaralni roki zaradi odpovedi leta, velikih zamud ali zavrnitve vkrcanja

Pravna praksa, 2016/49-50

Mina Kržišnik, 22.12.2016

Mina Kržišnik, Pravna praksa, 49-50/2016V prispevku bodo predstavljene predpostavke za odškodninsko odgovornost in zastaralni roki za uveljavljanje odškodnine, ki jo potniki v letalskem prometu lahko uveljavljajo po Uredbi (ES) 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov (v nadaljevanju Uredba). V Uredbi so določene predpostavke za pridobitev pravice do odškodnine, obseg povrnitve škode in razlogi za razbremenitev odgovornosti letalskega prevoznika, ne ureja pa Uredba zastaralnih rokov za njihovo uveljavljanje. Prispevek bo obravnaval primer potnikov, ki so pred slovenskim sodiščem uveljavljali pravico do odškodnine, v katerem sta se sprožili vprašanji uporabe zakona za zastaranje zahtevka in zatrjevanja obstoja škode. Sodba, izdana na prvi stopnji novembra 2016 in trenutno v presoji pritožbenega sodišča, predstavlja pomemben premik v slovenski sodni praksi na tem področju in bo na kratko povzeta tudi v tem prispevku.
Naslovnica

Odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor

Pravna praksa, 2016/48

dr. Nana Weber, 8.12.2016

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 48/2016V najemni pogodbi za poslovni prostor ima najemnik določen šestmesečni odpovedni rok, najemodajalec pa ne. Najemnik je pravna oseba, najemodajalec pa fizična. Pogodba je sklenjena za dobo enega leta in pol.
Naslovnica

Pravna narava poziva za razrešitev predstojnika (poslovodnega organa) uporabnika javnih sredstev v porevizijskem postopku po ZRacS-1

Pravna praksa, 2016/48

mag. Ronnie Christopher Horvat, 8.12.2016

mag. Ronnie Christopher-Horvat, Pravna praksa, 48/2016Poziv za razrešitev predstojnika (poslovodnega organa) uporabnika javnih sredstev v porevizijskem postopku po enajstem odstavku 29. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1) je v primerjalnopravnem pogledu posebnost. Gre za enega izmed tako imenovanih porevizijskih ukrepov. Njegovo bistvo je pobuda organu, za katerega se oceni, da lahko izvede postopek razrešitve odgovorne osebe, da ob upoštevanju vseh znanih okoliščin primera presodi, ali so izpolnjeni pogoji za njeno razrešitev, in eventualno začne postopek razrešitve. Z izdajo tovrstnega poziva ter hkratnim obveščanjem Državnega zbora Republike Slovenije (Državni zbor) in javnosti se omogoči nadaljnja razprava glede nepravilnega in/ali nesmotrnega proračunskega poslovanja. Namen tovrstnega poziva predsednika Računskega sodišča ni sankcioniranje odgovorne osebe uporabnika javnih sredstev za ugotovljene nepravilnosti in/ali nesmotrnosti, pač pa predvsem opozarjanje na slednje. S tem se javnosti omogoči natančen vpogled v proračunsko poslovanje določenega uporabnika javnih sredstev, na podlagi česar se lahko izvaja kritičen nadzor njegovega poslovanja in tudi sprejemajo ustrezne, predvsem politične sankcije. Obravnavani poziv pravno ni zavezujoč, pač pa je zavezujoč zgolj moralno. V ugotovitve Računskega sodišča kot vrhovne revizijske institucije, glede na njegov neodvisni položaj v sistemu državne ureditve in glede na profesionalno delovno nepristranskost njegovih revizorjev, namreč ne smemo dvomiti. Še več, tudi če se z njegovimi ugotovitvami ne strinjamo, se jim moramo podrediti. Zlasti zaradi zagotovitve širše javne razprave in s tem posredne zaščite pravne države.
Naslovnica

Počitek v primeru pripravljenosti na delo

Pravna praksa, 2016/48

Miha Šercer, 8.12.2016

Miha Šercer, Pravna praksa, 48/2016• Ali je pravica do počitka med zaporednima dnevoma (155. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1) kršena v primeru, če bi bil delavec v pripravljenosti za delo doma, in sicer od ponedeljka do petka po 8 ur na dan, v soboto, nedeljo in praznike pa po 16 ur na dan. Delavec ima sicer 8-urni delavnik od ponedeljka do petka.
Naslovnica

Prekarno delo in delovno razmerje

Pravna praksa, 2016/47

dr. Janez Novak, 1.12.2016

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 47/2016V slovenski laični javnosti in v strokovnem pravnem jeziku se že nekaj časa navajajo in uporabljajo pojmi: prekaren, prekeren, prekarij, prekarno/prekerno delo, celo prekarno/prekerno delovno razmerje (DR). Normativne in strokovne delovnopravne definicije navedenih pojmov nimamo ali pa so opredelitve pomanjkljive, zato strokovno gledano ne vemo, kaj pomenijo in kdaj oziroma v katerih primerih jih smemo uporabljati. Ni jasno, ali naj ta pojem navajamo in uporabljamo z "a" ali z "e", ali lahko govorimo o prekarnem/prekernem delu ali celo o prekarnem/prekernem delovnem razmerju. Če naj velja pravilo, da imajo različni slovnični pojmi (besede, izrazi) v strokovnem jeziku različen strokovni pomen (le tako je mogoče razlikovati posamezne strokovne pojme!), potem je v delovnem pravu uporaba pojma prekarij (in njegovih izvedenk) nejasna in ne vemo, kaj ta pojem v strokovnem smislu pomeni.
Naslovnica

Status starejšega delavca

Pravna praksa, 2016/47

Miha Šercer, 1.12.2016

Miha Šercer, Pravna praksa, 47/2016Smo javni zavod in po naši kolektivni pogodbi (Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva) zaposleni ob starosti 50 let pridobijo 5 dni dodatnega dopusta.
Naslovnica

Dnina

Pravna praksa, 2016/47

dr. Jože Mencinger, 1.12.2016

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 47/2016Je stara slovenska beseda za to, kar danes imenujemo prekarno delo. V starih časih so dninarke in dninarji opravljali le kmečka opravila. Najeli so jih za dan, ko so jih za takšna opravila potrebovali, odvisno največkrat od vremena, plačali so jih z denarjem ali kar s pridelki. Zdajšnje dninarsko oziroma prekarno delo je precej drugačno in mnogo bolj razširjeno; nekaj je zakonitega, nekaj manj zakonitega ali nezakonitega. Vanj prištevamo oblike zaposlitve, ki niso zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Zanje je značilno, da ne prinašajo vseh ali pa velikega dela pravic iz standardnega delovnega razmerja. Prekarno delo je lahko bolj ali manj prostovoljno, zanj se lahko kdo odloči, ker ne želi stalne in polne zaposlitve. V tem primeru govorimo o prostovoljnem, lahko pa je prisilno, ker je to edino delo, ki mu je na voljo, da bi preživel.
Naslovnica

Skozi oči prekariata

Pravna praksa, 2016/47

Patricij Maček, 1.12.2016

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2016O prekarnem delu, ki ga Gibanje za dostojno in socialno družbo opredeljuje kot delo, ki "ni dolgotrajno, ne predstavlja stabilne oblike zaposlitve, zaslužek od prekarnega dela pa ne zagotavlja dostojnega preživetja", so na okrogli mizi Skozi oči prekariata, ki je 21. novembra potekala v Kinu Šiška v Ljubljani, spregovorili govorci z različnih področij.
Naslovnica

Izigravanje zakona

Pravna praksa, 2016/45-46

dr. Luigi Varanelli, 24.11.2016

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2016Pred več kot šestnajstimi leti je bil v tej reviji objavljen članek Izigravanje zakona s pogodbo, ki se je zaključil z mislijo: "Novi zakoni nadomeščajo stare, nove fravdulentne pravne operacije nadomeščajo stare. Ta prispevek je v bistvu zgodba brez konca." Te besede danes zvenijo skoraj preroške. V teh letih smo bili priča številnim poskusom izigravanja različnih predpisov, tako da je pojav dobro poznan ne le pravnikom, temveč tudi splošni javnosti. Človeška domišljija res nima mej?: takoj ko vstopi v veljavo kak zakon, ki omejuje ali izključuje določeno pravico ali ki je v škodo interesom določenih skupinam ljudi, se vedno skuša najti luknja v zakonu.
Naslovnica

Spremembe na trgu dela

Pravna praksa, 2016/45-46

Irena Vovk, 24.11.2016

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 21. novembra 2016 v javno razpravo poslalo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Kot poudarjajo na ministrstvu, spremembe izhajajo iz analiz stanja na trgu dela, predlogov socialnih partnerjev in strokovnih ter izvajalskih institucij.
Naslovnica

Letna ocena javnega uslužbenca

Pravna praksa, 2016/45-46

mag. Suzana Pisnik, 24.11.2016

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 45-46/2016Letno oceno dobijo javni uslužbenci na podlagi letnega razgovora znotraj institucij javnega sektorja. Pri ocenjevanju delovne uspešnosti ne gre za strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, saj gre zgolj za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca.
Naslovnica

Prekršek v zvezi s plačilom za delo - izključitev iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja po ZJN-3 ter prepoved ustanavljanja po ZGD-1I

Pravna praksa, 2016/45-46

Žvipelj Marko, Rejc Žiga, 24.11.2016

mag. Marko Žvipelj, Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2016Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ter zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) sta prinesla tudi določbi o obvezni triletni izključitvi subjektov iz postopkov javnega naročanja ter triletni prepovedi postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik za storilce prekrškov v zvezi s plačilom za delo (in zaposlovanjem na črno) (v nadaljevanju skupaj: zakonski prepovedi). Glede na dikcijo danih določb - ki jih v praksi tako razumejo tudi javni naročniki, notarji in drugi subjekti, ki so pristojni za vodenje postopkov v tej zvezi - gre za prepovedi, katerih učinek je retroaktiven, saj nista omejeni na prekrške, storjene po uveljavitvi predmetnih zakonskih določb, temveč se v tej zvezi upoštevajo tudi prekrški, storjeni pred datumom veljavnosti oziroma začetka uporabe teh prepovedi.
Naslovnica

Doktrina javno-javno sodelovanje na področju javnega naročanja

Pravna praksa, 2016/45-46

Marko Zupanc, 24.11.2016

Marko Zupanc, Pravna praksa, 45-46/2016V nasprotju z doktrino, ki je primarno utemeljena na sodbi Sodišča EU v zadevi C-107/98, Teckal Srl, z dne 18. novembra 1999 in je na podlagi sodb Sodišča EU in na njih utemeljeni praksi javnega naročanja poznana kot "doktrina in-house" na področju javnega naročanja (t. i. institucionalizirano oziroma vertikalno sodelovanje), za temeljno sodbo doktrine "javno-javno sodelovanje" na področju javnega naročanja neformalno štejemo sodbo Sodišča EU v zadevi C-480/06, Komisija EU proti Nemčiji, z dne 9. junija 2009 (sodba C-480/06). Omenjeno doktrino, ki se je razvijala in se razvija s prakso sodišča EU, po novem izrecno normirata Direktiva 2014/24/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (Direktiva 2014/24/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 12, ter Direktiva 2014/25/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES Direktiva 2014/25/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 28.
Naslovnica

Del plače za poslovno uspešnost

Pravna praksa, 2016/45-46

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016S spremembo Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se uvaja posebna davčna obravnava dela plače za poslovno uspešnost (velja od 1. januarja 2017 dalje).
Naslovnica

Kolektivna pogodba dejavnosti - Podjetniška kolektivna pogodba - odmera letnega dopusta glede na skupno delovno dobo

Pravna praksa, 2016/45-46

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016V skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo se število dni letnega dopusta po kriteriju delovne dobe določi na podlagi meril, ki jih določa v času odmere letnega dopusta veljavna kolektivna pogodba dejavnosti, ne glede na to, ali je na podlagi veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti to število večje ali manjše, kot bi bilo na podlagi Kolektivne pogodbe dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2006, ki je veljala v času sklepanja Podjetniške kolektivne pogodbe.
Naslovnica

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Pravna praksa, 2016/45-46

Dejan Kramar, 24.11.2016

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
Naslovnica

Sistem skladnosti poslovanja v praksi in njena normativna ureditev

Pravna praksa, 2016/44

Nenad Mrdaković, 17.11.2016

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 44/2016Dinamika normativnega urejanja pravnih odnosov in s tem povezane (ne)predvidljive odločitve pristojnih organov sta dva izmed poglavitnih vzrokov, da vse več gospodarskih družb pravni red obravnava skozi prizmo pravnih tveganj. Slednja naslavljajo z vzpostavljanjem različno kompleksnih sistemov za zagotavljanje skladnosti poslovanja (ang. Compliance), ki poleg upravljanja s tveganji, preiskovanja prevar in kontrole kakovosti tvorijo vse bolj pomemben del t. i. druge obrambne linije. Vzpostavljanje tovrstnih funkcij in sistemov ima poleg zmanjševanja pravnih tveganj seveda tudi druge pozitivne učinke, ki se po svoji vrsti in intenziteti razlikujejo glede na vpetost tovrstnega sistema v poslovne procese in ne nazadnje v samo poslovno kulturo gospodarske družbe. Zato ne preseneča, da je Mednarodna organizacija za standardizacijo skladnost poslovanja v okviru standarda ISO 19600 opredelila kot ključni element dobrega in skrbnega vodenja (ISO 19600).
Naslovnica

Skrajšanje delovnega časa

Pravna praksa, 2016/44

dr. Nana Weber, 17.11.2016

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 44/2016• Kakšen je formalnopravni postopek, če želi delodajalec delavcu (sporazumno) skrajšati delovnik z osem na šest ur?
Naslovnica

Ustreznost zaposlitve

Pravna praksa, 2016/44

Miha Šercer, 17.11.2016

Miha Šercer, Pravna praksa, 44/2016Zaposlenemu nameravamo odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ponudili smo mu sicer drugo zaposlitev, vendar nas zanima, ali je taka zaposlitev ustrezna glede na zakonsko zahtevo, da kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja bivanja delavca. Vožnja z javnim prevozom v konkretnem primeru sicer traja manj kot tri ure skupaj, če pa se upošteva še čakanje na povezavo med dvema javnima prevozoma in pešačenje od doma do postaje in od postaje do kraja opravljanja dela, je ta časovna omejitev presežena.
Naslovnica

Število let delovne dobe pri izračunu za delovno dobo

Pravna praksa, 2016/44

mag. Miha Šlamberger, 17.11.2016

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 44/2016Nekateri delavci v našem zavodu so bili pred leti zaposleni za krajši delovni čas od polnega (4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko), nekateri zaposleni so opravljali dela prek programa javnih del za krajši delovni čas od polnega delovnega časa.
Naslovnica

Tveganje slovenskega kapitalskega trga

Pravna praksa, 2016/43

Matej Tomažin, 10.11.2016

Matej Tomažin, Pravna praksa, 43/2016Vsaka pot, za katero se odločimo, ima svoje nevarnosti, v borznem jeziku jim rečemo tveganja. Pri tem ni dovolj, da tveganje razumemo samo kot možnost izgubiti prihranke. Tveganje je širši pojem in zajema med drugim tri specifične situacije, ki so na Ljubljanski borzi žal precej pogoste: negotovost, nelikvidnost in netransparentnost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura

< Vsi

Pravna praksa

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

< Vsi
2016(189)
> Januar(12) > Februar(17) > Marec(22) > April(16) > Maj(19) > Junij(23) > Julij(20) > Avgust(7) > September(10) > Oktober(12) > November(19) > December(12)

Avtorji

AB C ĆČ D ĐEF G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž