FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Pisnik Suzana > Pravna praksa
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica

Ali je študentsko delo delovno razmerje?

Pravna praksa, 2018/24-25

mag. Suzana Pisnik, 21.6.2018

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 24-25/2018Študentsko delo je oblika občasnega ali začasnega dela, ki ga študent ali dijak za plačilo opravi pri delodajalcu prek pooblaščene organizacije. Za opravljanje dela se ne sklene pogodba o zaposlitvi, temveč se delo opravlja na podlagi študentske napotnice.
Naslovnica

Obravnava in sprejetje splošnih internih aktov delodajalca

Pravna praksa, 2018/19

mag. Suzana Pisnik, 17.5.2018

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 19/2018Na splošno lahko interne akte razdelimo v tri kategorije. V prvo sodijo akti, ki jih delodajalec mora imeti, ker njihov sprejem predpisuje zakonodaja, v drugo sodijo akti, ki so obvezni samo za nekatere delodajalce, in v tretjo sodijo neobvezni akti.
Naslovnica

Odgovornost direktorja javnega zavoda

Pravna praksa, 2018/10

mag. Suzana Pisnik, 15.3.2018

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 10/2018Sprašujem se, kakšna je odgovornost direktorja javnega zavoda, če zaradi nezakonitega poslovanja javnemu zavodu povzroči škodo.
Naslovnica

Izobraževanje delavcev na delovnem mestu

Pravna praksa, 2018/2

mag. Suzana Pisnik, 18.1.2018

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 2/2018Izobrazba je v sodobni družbi vrednota, ki je zelo pomembna tako za uspešno opravljanje dela v nekem delovnem razmerju kot tudi za druga področja, s katerimi je delavec posredno ali neposredno povezan. Vendar lahko iz lastnih izkušenj povem, da v današnjem času izobrazba izgublja pomen in da je lahko previsoka izobrazba prej problem pri kandidiranju za delovna mesta kot pa pozitivno dejstvo, in to posebej takrat, ko se delavec izobražuje iz lastnega interesa in izobraževanje ni povezano z njegovim trenutnim delovnim mestom.
Naslovnica

Promocija zdravja na delovnem mestu

Pravna praksa, 2017/47

mag. Suzana Pisnik, 7.12.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 47/2017Pravni temelj za promocijo zdravja na delovnem mestu daje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Tako je v 6. členu ZVZD-1 določena obveznost delodajalca, da mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. V skladu z 32. členom ZVZD-1 mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in opredeliti način spremljanja njenega izvajanja, kar pomeni, da delodajalec izvaja določene aktivnosti in ukrepe, ki ohranjajo in krepijo telesno in duševno zdravje delavcev. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZVZD-1 bo smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu izdal minister, pristojen za zdravje.
Naslovnica

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Pravna praksa, 2017/44

mag. Suzana Pisnik, 16.11.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 44/2017Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) loči na eni strani med kršitvami, pri katerih mora delodajalec najprej le opomniti delavca in ga opozoriti na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve (tu govorimo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ter na drugi strani kršitvami, ki so tako hude, da zaradi njih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja za čas odpovednega roka (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi).
Naslovnica

Denarno nadomestilo za brezposelnost

Pravna praksa, 2017/35

mag. Suzana Pisnik, 21.9.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 35/2017Denarno nadomestilo je oblika socialnega zavarovanja za primer izgube plače oziroma dohodka delavca iz (samo)zaposlitve. Namen denarnega nadomestila je, da posameznik po prenehanju zaposlitve določeno časovno obdobje, ki je zakonsko določeno, prejema denarni znesek, ki mu omogoča preživetje, dokler ponovno ne vstopi na trg dela. Spada med pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi 58. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).
Naslovnica

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Pravna praksa, 2017/24-25

mag. Suzana Pisnik, 22.6.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 24-25/2017S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Naslovnica

Zdravstveni pregledi delavcev

Pravna praksa, 2017/18

mag. Suzana Pisnik, 11.5.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 18/2017Delodajalec je dolžan zagotavljati redne zdravstvene preglede delavcev z namenom varovanja zdravja, življenja in delovne zmožnosti, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, preprečevanja poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in invalidnosti. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delodajalca zavezuje, da mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa nalaga delavcu, da mora spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu.
Naslovnica

Možnosti sklenitve ene pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi več razlogov

Pravna praksa, 2017/14

mag. Suzana Pisnik, 6.4.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 14/2017V praksi se postavljajo vprašanja glede možnosti sklenitve ene pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi več razlogov, ki utemeljujejo sklenitev pogodbe za določen čas, predvsem glede ureditve razlogov predaje dela in nadomeščanja začasno odsotnega delavca v eni pogodbi o zaposlitvi. Delovnopravna ureditev nikjer ne omejuje oziroma ne preprečuje ureditve več razlogov za določen čas v eni pogodbi o zaposlitvi.
Naslovnica

Odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas

Pravna praksa, 2017/10

mag. Suzana Pisnik, 16.3.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 10/2017Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v današnjem času postala zelo priljubljen način zaposlovanja novih delavcev in predstavlja prej pravilo kot izjemo. Ampak marsikateri delavci in delodajalci niti ne poznajo vseh skrivnosti, ki jih pogodba za določen čas skriva, čeprav so ključnega pomena. Kot denimo, da se pogodba za določen čas samodejno spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če delavec opravlja delo tudi, ko se pogodba za določen čas izteče.
Naslovnica

Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu

Pravna praksa, 2017/6

mag. Suzana Pisnik, 16.2.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 6/2017Delo na domu se zaradi hitrega razvoja telekomunikacijske in informacijske tehnologije čedalje bolj uveljavlja tako v razvitem svetu kot tudi v državah razvoja in postaja čedalje pomembnejša alternativa klasičnemu delu na delovnem mestu. To pa zaradi tega, ker živimo v tehnološko-informacijski družbi, v kateri sta čas in denar najpomembnejša dejavnika vsakega delodajalca. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu daje delodajalcu določene finančne in druge ugodnosti, seveda pa so na drugi strani tudi negativne posledice te pogodbe, ki jih bom podrobneje opredelila v nadaljevanju. V skladu z 68. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.
Naslovnica

Letni dopust

Pravna praksa, 2017/3-4

mag. Suzana Pisnik, 26.1.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 3-4/2017Ko govorimo o dopustu, govorimo predvsem o temeljni socialni pravici, o neodtujljivi pravici delavca in podobno. Drugače povedano: pri letnem dopustu gre za čas, ki ga delavec uporabi za počitek in rekreacijo ter se odmakne od delovnega okolja. Seveda je v zvezi s pravico do letnega dopusta pomembno tudi dejstvo, da delavec v času, ko ne dela, prejema nadomestilo plače, kot če bi delal. Torej je letni dopust ena izmed temeljnih pravic delavca.
Naslovnica

Zadrževanje in pobot izplačila plače

Pravna praksa, 2017/1

mag. Suzana Pisnik, 12.1.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1/2017Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in nadzoru delodajalca. Razmerje med delavcem in delodajalcem se uredi s pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, ki jih določa 31. člen ZDR-1, je tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Plača je tako pravica delavca in obveznost delodajalca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Določitev plače je namreč bistven in nujen element pogodbe o zaposlitvi v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 31. člena ZDR-1.
Naslovnica

Poskusno delo

Pravna praksa, 2017/1

mag. Suzana Pisnik, 12.1.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1/2017Izbira zaposlenega je zahtevna in pomembna poslovna odločitev vsakega delodajalca. Poskusna doba je namenjena preverjanju primernosti novega bodočega zaposlenega za delo, ki ga bo ta opravljal na delovnem mestu.
Naslovnica

Letna ocena javnega uslužbenca

Pravna praksa, 2016/45-46

mag. Suzana Pisnik, 24.11.2016

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 45-46/2016Letno oceno dobijo javni uslužbenci na podlagi letnega razgovora znotraj institucij javnega sektorja. Pri ocenjevanju delovne uspešnosti ne gre za strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, saj gre zgolj za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca.
Naslovnica

Mobing na delovnem mestu

Pravna praksa, 2016/41-42

mag. Suzana Pisnik, 27.10.2016

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 41-42/2016Dostojanstvo je univerzalna vrednota. Ustava RS v 34. členu zagotavlja posamezniku pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Odnosi med delavci znotraj posameznega delovnega okolja predstavljajo enega izmed tistih dejavnikov, ki krojijo našo družbo ter naš obstoj v njej, saj so dobri odnosi na delovnem mestu ključnega pomena za uspešnost organizacije. Pri tem so ključne vrednote, ki močno vplivajo na splošno vzdušje v posamezni organizaciji, in komunikacija znotraj delovne skupine, ki se lahko najbolje razvije v obliki neformalnih druženj zaposlenih, na primer na raznih delavnicah, športnih prireditvah in podobno. Na tak način se lahko oblikuje sproščeno delovno okolje, pojavi se večja solidarnost med delavci, pa tudi konflikti in problemi se rešijo hitreje. V nasprotnem primeru sta lahko integriteta in vrednost delavca ogroženi že v tistem trenutku, ko posameznik začuti bolečino ponižanja. Tudi na delovnem mestu. Govorim namreč o šikaniranju (mobingu) delavcev na delovnem mestu, ki je vse bolj razširjena oblika psihičnega nasilja na delovnem mestu.
Naslovnica

Veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas

Pravna praksa, 2016/31-32

mag. Suzana Pisnik, 19.8.2016

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 31-32/2016Ureditev vprašanja sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je v celoti usklajeno z Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP. Osnovno izhodišče direktive je, da so pogodbe za nedoločen čas splošna in tipična oblika delovnega razmerja med delavci in delodajalci, hkrati pa pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot atipična oblika v določenih situacijah ustrezajo namenu in potrebi delodajalca, da zaposli delavca za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji. Namen ureditve je izboljšanje kakovosti dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije ter vzpostavitev okvirja preprečitev zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica

Zakaj ni nadomestila ob odhodu delavca v drugo družbo, kot je to ob prestopu športnika?

Pravna praksa, 2016/28

mag. Suzana Pisnik, 14.7.2016

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 28/2016Položaj športnikov v športnih društvih in organizacijah je različen od položaja delavcev v gospodarskih družbah, saj Zakon o športu (ZSpo) omogoča športnim društvom svobodno oblikovanje v različne statusne oblike, čeprav je večina športnih društev in športnih organizacij v Sloveniji oblikovana kot društva po Zakonu o društvih (ZDru-1). Na drugi strani pa imamo delavce, ki se zaposlujejo v gospodarskih družbah, ustanovljenih po določbah Zakona o gospodarskih družbah(ZGD-1). Zakaj se torej športna društva ne preoblikujejo v gospodarske družbe? Odgovor se skriva v pridobivanju dobička, pri čemer glavna naloga društva po (ZDru-1) ni pridobivanje dobička, ampak uresničevanje njihovega namena. Pri gospodarskih družbah pa je pridobivanje dobička poglavitna dejavnost.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura

< Vsi

Pravna praksa

Področja

Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

2018(4) 2017(11) 2016(4)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: P