FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > C
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 200)
Publikacija Članek
Naslovnica

IZ SODNE PRAKSE: Izraba letnega dopusta

FinD-INFO članki, 2018

Igor Cek odvetnik, Odvetniška pisarna Cek d.o.o., 3.12.2018

Delovna razmerja

FinD-INFO članki, 03.12.2018Delodajalčeva dolžnost zagotoviti izrabo letnega dopusta je omejena na zagotavljanje pogojev za izrabo letnega dopusta, v domeni delavca pa je odločitev ali bo to pravico uveljavljal ali ne.
Naslovnica

200 služb za dolar

Pravna praksa, 2018/20-21

Primož Cencelj, 24.5.2018

Primož Cencelj, Pravna praksa, 20-21/2018Podatek, da je ameriška brezposelnost na najnižjih ravneh, odkar jo merijo (3,9 odstotka), ni nobena skrivnost. Tudi če gledamo ameriški trg dela malo širše, je nivo brezposelnosti (U6) na zgodovinsko nizkih 7,8 odstotka. A za finančnega ekonomista je zelo zdravo, da statistične podatke tudi občuti v realnosti. V tem smislu me je močno presenetil 20-minutni sprehod od hotela do rent-a-car službe v največjem mestu Floride, kjer so bili kljub nižji sezoni izobešeni napisi "najemamo" oziroma "potrebujemo pomoč". Tako bi lahko na tej kratki poti dobil kakšnih 200 služb. Zares impresivno. Seveda ni vse zlato, kar se sveti, v večini je šlo bolj za pomožna storitvena dela, pri katerih je kompenzacija borna in posamezniku ne omogoča normalnega preživetja. Vzamejo pa jih. Po pogovoru z domačini sem izvedel, da se za te službe zanimajo predvsem nelegalni priseljenci iz latinske Amerike.
Naslovnica

Dohodnina in prispevki od prejemka iz delovnega razmerja

Pravna praksa, 2018/20-21

Suzana Cvikl, 24.5.2018

Suzana Cvikl, Pravna praksa, 20-21/2018V članku se ukvarjam z vprašanji, ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plačajo dohodnina in prispevki oziroma ali sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke ter prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati.
Naslovnica

Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave

Pravna praksa, 2018/16-17

Cepec Jaka, Vrtačnik Larisa, 26.4.2018

dr. Jaka Cepec, Larisa Vrtačnik, Pravna praksa, 16-17/2018Namen članka je podrobnejša analiza tipičnega sklepa sodišča o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju PPP). Do vprašanja, kakšna je pravna narava sklepa o potrditvi PPP, se je pred kratkim opredelil vrhovni sodnik Seljak. Ta je v svojem članku poglobljeno predstavil primerjavo med vsebino in pravnimi posledicami sklepa o potrditvi prisilne poravnave ter sklepa o potrditvi PPP, analiziral pestrost možnih različnih položajev, v katerih se lahko znajdejo navadni upniki tako v redni kot v poenostavljeni prisilni poravnavi, in obravnaval obstoječo sodno prakso, ki se ukvarja s tem vprašanjem.
Naslovnica

Štrajkam

Pravna praksa, 2018/5

Primož Cencelj, 1.2.2018

Primož Cencelj, Pravna praksa, 5/2018"Hočem večjo plačo. Dvignimo minimalno plačo. Za opravljeno delo dostojno plačilo," in podobne misli je bilo moč zaslediti v medijih v zadnjem času. Je bilo to zame nepričakovano? Niti najmanj. Veliko na temo trga dela sem napisal že v kolumni Zdravo odpuščanje, zato se bom sedaj osredotočil bolj na ekonomsko implikacijo določenih sloganov. Slovenija ima v tem trenutku pozitivno proizvodno vrzel, kar v preprostem jeziku pomeni, da ekonomija raste hitreje, kot je dolgoročno sposobna. Če bi želeli gospodarsko rast ohraniti na trenutnih nivojih, bi bilo treba sprejeti različne strukturne reforme. V nasprotnem primeru je pričakovati postopno ohladitev ekonomske aktivnosti v naslednjih letih.
Naslovnica

Elektronsko vročanje obračuna plače

Pravna praksa, 2017/41-42

Žiga Cvetko, 26.10.2017

Žiga Cvetko, Pravna praksa, 41-42/2017Delovno pravo je na splošno kogentno, kar posledično pomeni, da je na določenih segmentih manj prostora za prilagajanje, ki ga narekuje zlasti informacijska tehnologija. Kljub temu je določen segment, ki je predmet delovnopravnega urejanja, iz praktičnih potreb možno digitalizirati ob upoštevanju vseh varnostnih kavtel, ki zagotavljajo varovanje delavca kot šibkejše stranke, in s tem slediti trendom digitalizacije. Prispevek obravnava vročanje obračuna plače, ki je neposredno povezano z zakonsko določenim medijem, na katerem se ta informacija prenaša.
Naslovnica

Boj konceptov

Pravna praksa, 2017/16-17

Primož Cencelj, 21.4.2017

Primož Cencelj, Pravna praksa, 16-17/2017Kdo bi si pred šestdesetimi leti mislil, da si bo mogoče odpreti bančni račun samo v petnajstih minutah na osebni elektronski napravi v domačem okolju. Že telefon je bil relativna redkost, kaj šele bolj napredni električni aparati, ki so po drugi svetovni vojni šele dobro prihajali na potrošniški trg. O brezžični telefoniji in spletu so teoretizirali samo na katedri kake univerze, banke pa so bile trdnjave, v katerih sta bili zgoščeni moč in oblast. Po njihovem je že neka družbena čast imeti bančni račun, stati v vrsti za storitve in samodejno plačevati visoke stroške bančnega poslovanja. Kjer je skoncentrirana moč, pa sta navadno tudi politika in nacionalni interes.
Naslovnica

Odgovornost obvladujoče družbe pri dejanskih koncernih - primerjalno

Podjetje in delo, 2017/2

Žiga Cvetko, 1.4.2017

Žiga Cvetko, Podjetje in delo, 2/2017Povzetek: Prispevek obravnava odgovornost obvladujoče družbe v dejanskem koncernu. Novela I Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) je prinesla spremembe na področje odgovornosti v dejanskem koncernu. Avtor tako obravnava ustreznost ureditve pred sprejemom novele ZGD-1I in po njem ter jo primerja z nemško ureditvijo v Zakonu o delnicah. Najprej je predstavljen dejanski koncern kot ena od oblik povezanih družb, v nadaljevanju pa so obravnavani vsi instituti, ki urejajo varstvo v dejanskem koncernu. Obsežneje so predstavljeni poročilo o odvisnosti in z njim povezana revizija ter koncernska posebna revizija, ki je podlaga za nadaljnje zahtevke. Novost na področju odgovornosti obvladujoče družbe so specialni instituti koncernskega prava, ki so bili pred novelo urejeni analogno s splošnimi pravili korporacijskega prava; novela pa jih je uredila kot samostojne institute koncernskega prava. Podrobneje so obravnavani tudi vsi zahtevki, naslovljeni na obvladujočo družbo kot posledica odškodninske odgovornosti. Na koncu prispevka se avtor opredeli do sprememb, ki jih prinaša nova ureditev, in poda njeno oceno. Ključne besede: koncernsko pravo, dejanski koncern, odgovornost obvladujoče družbe, varstvo zunanjih delničarjev, varstvo upnikov, odškodninska odgovornost, uveljavljanje zahtevkov, posebna revizija, revizija, poročilo o odvisnosti
Naslovnica

A (Non-)Applicability of Conventions 148 and 155 of the International Labour Organization in the Brazilian Domestic Law

Pravni letopis, 2017

Ribeiro Brasil Deilton, Veiga Costa Fabricio, Gongalves Gomes Reginaldo, Patricia Moreira de Freitas Erica, 1.1.2017

Prispevek preučuje (ne)uveljavitev konvencij MOD št. 148 in 155 v brazilskem pravnem sistemu ob upoštevanju tega, da je Brazilija ustrezno ratificirala oba mednarodna instrumenta. Stališče Vrhovnega sodišča je, da ni mogoče kumulirati dodatkov za nezdravo in za nevarno oziroma tvegano delo, kar naj ne bi bilo v nasprotju z ratificiranima konvencijama, saj ti neposredno ne zavezujeta delodajalcev. ...
Naslovnica

Pravna narava poziva za razrešitev predstojnika (poslovodnega organa) uporabnika javnih sredstev v porevizijskem postopku po ZRacS-1

Pravna praksa, 2016/48

mag. Ronnie Christopher Horvat, 8.12.2016

mag. Ronnie Christopher-Horvat, Pravna praksa, 48/2016Poziv za razrešitev predstojnika (poslovodnega organa) uporabnika javnih sredstev v porevizijskem postopku po enajstem odstavku 29. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1) je v primerjalnopravnem pogledu posebnost. Gre za enega izmed tako imenovanih porevizijskih ukrepov. Njegovo bistvo je pobuda organu, za katerega se oceni, da lahko izvede postopek razrešitve odgovorne osebe, da ob upoštevanju vseh znanih okoliščin primera presodi, ali so izpolnjeni pogoji za njeno razrešitev, in eventualno začne postopek razrešitve. Z izdajo tovrstnega poziva ter hkratnim obveščanjem Državnega zbora Republike Slovenije (Državni zbor) in javnosti se omogoči nadaljnja razprava glede nepravilnega in/ali nesmotrnega proračunskega poslovanja. Namen tovrstnega poziva predsednika Računskega sodišča ni sankcioniranje odgovorne osebe uporabnika javnih sredstev za ugotovljene nepravilnosti in/ali nesmotrnosti, pač pa predvsem opozarjanje na slednje. S tem se javnosti omogoči natančen vpogled v proračunsko poslovanje določenega uporabnika javnih sredstev, na podlagi česar se lahko izvaja kritičen nadzor njegovega poslovanja in tudi sprejemajo ustrezne, predvsem politične sankcije. Obravnavani poziv pravno ni zavezujoč, pač pa je zavezujoč zgolj moralno. V ugotovitve Računskega sodišča kot vrhovne revizijske institucije, glede na njegov neodvisni položaj v sistemu državne ureditve in glede na profesionalno delovno nepristranskost njegovih revizorjev, namreč ne smemo dvomiti. Še več, tudi če se z njegovimi ugotovitvami ne strinjamo, se jim moramo podrediti. Zlasti zaradi zagotovitve širše javne razprave in s tem posredne zaščite pravne države.
Naslovnica

Ali potek mandata vodilnega delavca pomeni prenehanje delovnega razmerja?

Pravna praksa, 2016/41-42

Janja Cigoj, 27.10.2016

Janja Cigoj, Pravna praksa, 41-42/2016Iz različnih razlogov se delodajalci odločajo, da zaposlijo vodilne delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki je vezana na podelitev mandata. Običajno je to stimulativni razlog, saj naj bi bili delavci, ki so vezani na podelitev mandata, bolj ambiciozni in zavzeti za ohranjanje delovnega položaja kot delavci, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas brez mandata. Mandatne pogodbe lahko uvrstimo v sklop t. i. tveganih oblik zaposlitve, glede katerih kritiki varnih oblik zaposlitev menijo, da so zaposleni na tovrstni podlagi bolj motivirani za večjo produktivnost, saj mora poslovodstvo na podlagi njihovega preteklega dela oceniti, ali se jim podeli nov mandat ali ne.
Naslovnica

Odškodninska odgovornost delavca (učitelj)

Pravna praksa, 2016/29-30

Janja Cigoj, 21.7.2016

Janja Cigoj, Pravna praksa, 29-30/2016Profesor športne vzgoje je bil določenega dne odsoten. V času njegove odsotnosti ga je nadomeščala učiteljica nemščine, odredbo za nadomeščanje je učiteljica prejela s strani vodstva šole. Med uro športne vzgoje se je ena od učenk poškodovala (zvin gležnja). Do poškodbe je prišlo, ker učiteljica nemščine ni pravilno namestila elementa za odskok, saj ni bila vešča njegove uporabe.
Naslovnica

Izplačilo regresa javnemu uslužbencu, ki je napredoval v višji plačni razred

Pravna praksa, 2016/27

Janja Cigoj, 7.7.2016

Janja Cigoj, Pravna praksa, 27/2016Uslužbenec javnega zavoda (Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja) je bil razvrščen v 30. plačni razred. S 1. aprilom 2016 je napredoval v 32. plačni razred, vendar bo pravico do izplačila plače za 32. plačni razred pridobil s 1. decembrom 2016. V maju je uslužbencu bil izplačan regres v znesku, ki pripada uslužbencem, ki so razvrščeni v 30. plačni razred.
Naslovnica

Transformacija pogodbe o zaposlitvi v pogodbo za nedoločen čas

Pravna praksa, 2016/24

Janja Cigoj, 16.6.2016

Janja Cigoj, Pravna praksa, 24/2016Javni uslužbenec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas za projektno delo, ki traja deset let. Pogodba je bila sklenjena 1. januarja 2007 (dvakrat po pet let). Pred tem je isti delavec imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi prav tako za določen čas (obdobje od 12. februarja 2005 do 31. decembra 2006) za isto delovno mesto, vendar zaradi nadomeščanja odsotnega delavca.
Naslovnica

Zahtevek za povračilo preveč izplačanega regresa

Pravna praksa, 2016/24

Janja Cigoj, 16.6.2016

Janja Cigoj, Pravna praksa, 24/2016Delavcu je bil v aprilu izplačan celoten regres, kar je v podjetju običajna praksa. Zaradi poslovnih razlogov mu je moral delodajalec maja podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Naslovnica

Terjanje neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja

Pravna praksa, 2016/23

Janja Cigoj, 9.6.2016

Janja Cigoj, Pravna praksa, 23/2016Podjetje B, s. p, je prevzelo podjetje A, s. p. Delavki, ki je bila zaposlena pri A, s. p., je na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo delavno razmerje, preden je prišlo do prenosa podjetja. Za polletno obdobje pred prenosom podjetja so ostale neporavnane obveznosti iz naslova delovnega razmerja.
Naslovnica

Ustno dogovorjen drugi kraj opravljanja dela

Pravna praksa, 2016/22

Janja Cigoj, 2.6.2016

Janja Cigoj, Pravna praksa, 22/2016Delodajalec se je z delavcem ustno dogovoril o spremembi kraja opravljanja dela. Delavec na novi lokaciji v drugi poslovni enoti opravlja delo že več kot dve leti, vendar v tem času še ni prišlo do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi v delu, ki ureja kraj opravljanja dela. Zaradi poslovnega razloga bo v tej enoti prišlo do odpuščanj.
Naslovnica

Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi alkoholiziranosti

Pravna praksa, 2016/15

Janja Cigoj, 14.4.2016

Janja Cigoj, Pravna praksa, 15/2016Delavec je prišel na delovno mesto pod vplivom alkohola. Delati še ni začel, saj je nadrejeni takoj ob prihodu na delovno mesto posumil, da je delavec alkoholiziran. Opravljen je bil test alkoholiziranosti, ki je sum potrdil. Družba nima sprejetega pravilnika o prepovedanem uživanju alkohola na delovnem mestu in načinu ugotavljanja alkoholiziranosti delavcev.
Naslovnica

Nezgoda na delovnem mestu

Pravna praksa, 2016/14

Janja Cigoj, 7.4.2016

Janja Cigoj, Pravna praksa, 14/2016Na delovnem mestu se je delavcu pripetila nezgoda. Ker v trenutku nezgode ni čutil nikakršne bolečine, o nezgodi ni obvestil delodajalca. Čez tri dni je delavec zaradi bolečine v prsih obiskal osebnega zdravnika, ta pa je ugotovil poškodbo prsnega rebra. O zdravstvenem stanju in nesreči na delovnem mestu je delavec obvestil delodajalca po pregledu pri osebnem zdravniku.
Naslovnica

Kako transparentna je poraba javnih sredstev?

Pravna praksa, 2016/2

Matej Cerar, 14.1.2016

Matej Cerar, Pravna praksa, 2/2016Trditve "Meja, da formalni postopki prevladajo nad neformalnimi, je štiri milijone deležnikov", "Smo družba, ki ima sociološko bolezen, da si ne zaupa" in "Ponudniki so vedno korak pred naročniki" ne obetajo veliko dobrega. Kakšen smisel ima torej konferenca v organizaciji Transparency International Slovenija z zgoraj navedenim naslovom, ki je potekala 27. novembra 2015 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani? Morda nobenega in je okoli sto zbranih, ki so napeto poslušali 18 govornikov, samo izgubljalo čas, tisti med njimi, ki so zaposleni pri osebah javnega prava, pa celo javni denar. A optimisti, med katere se štejem, bi dejali, da je o problemih treba govoriti, jih odkrivati, si kljub neuspehu prizadevati za rešitve, tako kakor otrok neštetokrat neuspešno poskusi vstati, preden mu uspe prvi korak. In morda ... Morda bodo čez leta govorili, da sta dovolj tudi dva milijona deležnikov, da zaupanje ne bo več vprašljivo in da iskanje možnosti, kako opehariti državo, ne bo več nacionalni šport. Lahko rečete, da sem sanjač, vendar nisem edini.
Naslovnica

Primeri prestrukturiranja v praksi DUTB

Pravna praksa, 2015/49-50

Matej Cerar, 17.12.2015

Matej Cerar, Pravna praksa, 49-50/2015Tempora mutantur, nos et mutamur in illis.A ob vsakdanjem hitenju sprememb večinoma ne zaznamo, zato se je vsake toliko časa dobro ustaviti, se ozreti na prehojeno pot, opaziti morebitno odstopanje od začrtane in s tem zavedanjem načrtovati naprej. Včasih refleksijo načrtujemo, drugič nas doleti sama, kot je mene 2. decembra 2015 ob 18. uri ob vnovičnem snidenju z bručevsko sivo predavalnico PF Univerze v Ljubljani. Moje misli o gretju fakultetnih sedežev, prehojeni poti od diplome je prekinil predstavnik Ženevskega kluba PF (ŽK) Luka Preglej, ki je nekaj čez sto zbranih poslušalcev (med katerimi kar nekaj že uveljavljenih pravnikov) pozdravil na srečanju, ki ga je organizirala ekipa ŽK pod vodstvom Sare Makovec, namenjenem analiziranju (in refleksiji) koncepta slabe banke v slovenski normativni ureditvi in primerom prestrukturiranja v praksi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki z nekaj več kot sto zaposlenimi upravlja s portfeljem v bruto vrednosti pet milijard evrov, ima 580 komitentov, od katerih jih je sto v postopku prestrukturiranja.
Naslovnica

Kaj sporoča avstrijsko ustavno sodišče v zadevi Hypo Alpe Adria Bank

Pravna praksa, 2015/35

Jaka Cepec, 10.9.2015

Jaka Cepec, Pravna praksa, 35/2015Avstrijsko ustavno sodišče je 3. julija letos izdalo sodbo v zadevi HETA, v kateri je odločilo, da je Zakon o ukrepih za sanacijo Hypo Alpe Adria Bank International AG (HAA) neustaven, in ga v celoti razveljavilo. Zakon je v svojem bistvu urejal izbris podrejenih terjatev upnikov do družbe HETA Asset Resolution AG in prenehanje jamstva dežele Koroške za te terjatve. O temi, ki je zaradi izbrisa kvalificiranih obveznosti bank iz 261.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v slovenskih bankah na podlagi novele ZBan-1L zelo zanimiva tudi za slovensko javnost, so obširno poročali vsi slovenski mediji. Čeprav so ti sicer razmeroma pravilno prevedli poročilo za javnost avstrijskega ustavnega sodišča, menim, da njihovo poročanje ni bilo ustrezno in predvsem, da sodba ni bila povsem pravilno pojasnjena. Zato si poglejmo na kratko ključne točke odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki bi lahko bile še posebej zanimive tudi z vidika zadeve U-I-295/13, ki poteka pred slovenskim ustavnim sodiščem.
Naslovnica

Ali se v javnem sektorju zlorablja institut pogodb o zaposlitvi za določen čas?

Pravna praksa, 2015/35

Gliha Urška, Cerar Žugelj Uroš, 10.9.2015

Urška Gliha, Uroš Cerar-Žugelj, Pravna praksa, 35/2015V obdobju varčevalnih ukrepov velja omejitev državnih organov pri možnostih zaposlovanja in širitve kadrovskih zmogljivosti, zato so se ponekod v praksi začeli pojavljati primeri obida varčevalnih ukrepov, ki pomenijo kršitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Tak primer je verižno sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti zaradi nadomeščanja odsotnih zaposlenih, pri čemer se izkaže, da delavec, ki je tako pogodbo sklenil, dejansko na delovnem mestu ne nadomešča delavca, ki je naveden v pogodbi.
Naslovnica

Vloga centra za socialno delo pri urejanju stikov

Pravna praksa, 2014/48

mag. Nada Caharijaz Ferme, 11.12.2014

mag. Nada Caharijaz-Ferme, Pravna praksa, 48/2014Vloga centrov za socialno delo (CSD) se je na področju urejanja stikov med otrokom in starši v dobrih desetih letih precej spremenila. Do 1. maja 2014, dokler ni začela veljati novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-C), ki je prinesla spremembe in dopolnitve tudi na področje stikov, so o stikih odločali CSD, po tem datumu pa imajo ti predvsem svetovalno vlogo. Pričakovanja tistih, ki želijo imeti stike z otrokom, so do CSD običajno dosti večja kot pristojnosti, ki jih CSD daje zakonodajalec.
Naslovnica

Ukinitev kadrovske službe

FinD-INFO članki, 2014

mag. Jasmina Cigrovski, 18.3.2014

Delovna razmerja

FinD-INFO članki, 18.03.2014Iz sodne prakse: Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je temeljil na ukinitvi službe, zaradi česar je delo tožnice postalo nepotrebno, je bil utemeljen in zakonito izpeljan.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(119)

Podjetje in delo(6)

Pravna praksa(73)

Pravni letopis(2)

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki Pravni članki in nasveti

Leto objave

2018(5) 2017(4) 2016(11) 2015(3)
2014(7) 2013(24) 2012(31) 2011(20)
2010(45) 2009(11) 2007(4) 2006(35)

Avtorji

< Vsi
ABC ĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ