FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > H
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 82)
Publikacija Članek
Naslovnica

Povračilo stroškov za službeno pot v tujino

FinD-INFO članki, 2019

Jolanda Hlačun, Trgotur d.o.o., 9.8.2019

Dohodek iz zaposlitve in boniteta

FinD-INFO članki, 09.08.2019VPRAŠANJE
Naslovnica

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov v praksi

Pravna praksa, 2018/32

Marcel Hajd, 30.8.2018

Marcel Hajd, Pravna praksa, 32/2018Plačilna nedisciplina in raznovrstnost nacionalnih pravil s področja izvršilnega prava predstavljata precejšnje težave za učinkovito delovanje skupnega trga Evropske unije (EU). Zato je evropski zakonodajalec 15. maja 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba). S sprejetjem Uredbe, ki se je začela uporabljati 18. januarja 2017, si je EU zadala precej ambiciozen cilj. Izterjava čezmejnih zahtevkov naj bi bila precej olajšana, posledično pa naj bi se povečalo zaupanje v mednarodno poslovno sodelovanje. Enoten evropski postopek za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov (v nadaljevanju nalog) naj bi namreč upnikom omogočil, da svojim dolžnikom preprečijo razpolaganje s sredstvi na njihovih bančnih računih v EU.
Naslovnica

50 let carinske unije EU: več kot le odprava carin

Pravna praksa, 2018/28-29

dr. Janja Hojnik, 19.7.2018

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 28-29/2018V času razraščajočih se trgovinskih vojn, ki jih proti svojim največjim trgovinskim partnerkam sproža ameriški predsednik Donald Trump, zoper ukrepe čigar se države branijo s sprožanjem postopkov pred organi Svetovne trgovinske organizacije (STO) in s povračilnimi ukrepi, EU obeležuje 50. obletnico carinske unije. Predmetni prispevek carinsko unijo EU postavlja v širši kontekst, tako zgodovinsko kot geografsko, ter podaja nekatere primerjave med načeli carinskega prava EU in carinskega prava STO, po katerem se bo presojala nedavna tožba EU zoper ZDA. Namen prispevka je pokazati, da imajo carinske unije večji pomen, kot je le odpravljanje carin med državami.
Naslovnica

Novi Gradbeni zakon notarjem povzroča sive lase

Pravna praksa, 2018/24-25

Harb Ana, Samardžić Marko, 21.6.2018

Ana Harb, Marko Samardžić, Pravna praksa, 24-25/2018S 1. junijem 2018 je začel veljati novi Gradbeni zakon (GZ). Ta v prvem odstavku 93. člena ureja posebne prepovedi, ki se nanašajo na nedovoljene objekte in neskladno rabo objekta. Določa, da so za takšne objekte med drugim prepovedana naslednja dejanja: (1) vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, (2) uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, (3) promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, ter (4) overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov. Prepovedi se odredijo z odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Vpisi, pravni posli in drugi pravni akti, ki so v nasprotju z navedenim, so nični, razen če so predpisani ali odrejeni na podlagi GZ.
Naslovnica

Kako nagrajevanje vpliva na delovno uspešnost zaposlenih?

Pravna praksa, 2018/7-8

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 22.2.2018

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 7-8/2018Zaposleni so pomemben člen v vsakem podjetju, zato je pomembno oziroma bi moralo biti pomembno, da se obravnavajo kot investicija, in ne kot strošek. Hkrati pa so zaposleni, ki imajo poleg znanja in sposobnosti še motivacijo, da svoje delo opravljajo nadpovprečno, ključna prednost podjetja - ali povedano drugače: poslovna uspešnost podjetja je v veliki meri odvisna od delovne uspešnosti zaposlenih.
Naslovnica

Dinamični nabavni sistem kot odgovor na pomanjkanje konkurence pri javnem naročanju

Pravna praksa, 2018/3-4

Katja Hodošček, 25.1.2018

Katja Hodošček, Pravna praksa, 3-4/2018Trg javnega naročanja v Sloveniji pesti pomanjkanje konkurence, zato se upravičeno sprožajo pomisleki o gospodarnosti in učinkovitosti postopkov javnega naročanja. V pričujočem prispevku so obravnavani razlogi za trenutno stanje na trgu javnih naročil in identificirana rešitev, ki bi lahko prispevala k doseganju večje konkurence vsaj pri nekaterih predmetih javnega naročanja. Gre za dinamični nabavni sistem, institut, ki je z uveljavitvijo Direktive 2014/24/EU oziroma ZJN-3 postal uporabnikom prijaznejši, njegovo širšo uporabo pa bodo omogočile elektronske platforme, saj gre za popolnoma informatiziran način naročanja. V prispevku so predstavljene ključne prednosti instituta, ki delujejo v smeri povečevanja konkurenčnosti na trgu javnih naročil, analiziran pa je tudi pozitiven vpliv uveljavitve instituta v praksi na preprečevanje omejevalnih sporazumov ponudnikov glede delitve trga javnih naročil (bid rigging).
Naslovnica

Pravni status multinacionalnih delavcev v EU

Pravna praksa, 2017/39-40

dr. Janja Hojnik, 13.10.2017

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 39-40/2017Predmetni članek preučuje vprašanje pravnega statusa mobilnih ali multinacionalnih delavcev, to je delavcev, ki delajo v več državah članicah EU. V slovenskih podjetjih, ki v velikem obsegu izvajajo dejavnost v drugih državah članicah EU (denimo v sektorju montaže), svoje delavce obravnavajo kot napotene delavce in tako obračunavajo tudi plačo, pridobivajo obrazce A1 itd. Vprašanje, ki ga obravnava ta članek, je, ali je takšna obravnava ustrezna. Polna uporaba pravil o napotenih delavcih lahko namreč privede do pomembnega oviranja podjetij z multinacionalnimi delavci in nemalokrat do njihovega prenehanja ali "izgona" v druge države članice, navkljub dejstvu, da Republiki Sloveniji prinašajo pomembne davčne dohodke. Bolj smiselno bi bilo torej dosledno uporabljati pravo EU na tem področju in ta podjetja spodbuditi, da ostanejo slovenska.
Naslovnica

Digitalna ekonomija: bitcoin, internet stvari in Uber

Podjetje in delo, 2017/6-7

Ahtik Meta, Hojnik Janja, 1.10.2017

Meta Ahtik, Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Cilj članka je prikazati številne dimenzije digitalnega gospodarstva in njegov vpliv na pravni razvoj v prihodnosti. Digitalizacija gospodarstva je eden od gospodarskih megatrendov v sodobni družbi, proces ustvarjanja dodane vrednosti s povezavo izdelkov z internetom in s proizvodnjo presežnih učinkov na tej podlagi. Glede na njegovo večplastnost se digitalizacija gospodarstva po naravi dotika celotnega spektra pravnih področij. Članek najprej prikazuje pravne izzive interneta stvari in številna odprta vprašanja, povezana zlasti, a ne le, s področji intelektualne lastnine, varstvom osebnih podatkov in zasebnosti ter varstvom potrošnikov. Nato proučuje Uber in pričakovano odločitev Sodišča EU, ki bo opredelila, ali je Uber transportno podjetje ali spletna platforma. Pravne posledice možnih odločitev se med seboj precej razlikujejo. Končno članek predstavi še izzive, povezane z bitcoinom kot najbolj reprezentativno virtualno valuto. Trenutno so te valute regulirane le na področjih obdavčitve ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Avtorici zaključujeva, da pravo po eni strani spodbuja pozitivne vidike digitalizacije gospodarstva, po drugi pa omejuje njene negativne posledice za evropsko gospodarstvo in družbo. Ključne besede: digitalno gospodarstvo, bitcoin, storitvizacija, internet stvari, digitalizacija industrije, ekonomija delitve, veliko podatkovje, oblak proizvodnje, 3D-tiskanje Title: Digital Economy: Bitcoin, Internet of Things and Uber Abstract: The objective of the article is to demonstrate the many dimensions of digital economy and its impact on future legal development. Digitalisation of economy is one of the economic megatrends in modern society, a process creating value by connecting products to Internet and producing spillover effects on this basis. Considering its multifaceted character, digitalisation of economy inherently touches upon the full spectrum of legal fields. The articl
Naslovnica

Izčrpanje pravice iz znamke v primeru prodaje rabljenega blaga

Pravna praksa, 2017/36-37

Ana Hederih, 27.9.2017

Ana Hederih, Pravna praksa, 36-37/2017V zadnjih letih se tudi na slovenskem trgu pojavlja vse več trgovin tipa "second-hand" (t. i. "iz druge roke"), v katerih lahko potrošniki kupimo rabljeno blago različnih vrst. Takšen način ponovne uporabe izdelkov je ne samo finančno dostopnejši, temveč tudi bolj ekološki. Vendar pa se pri tem modelu poslovanja nujno postavi vprašanje - kako je s pravicami imetnikov registriranih znamk, pod katerimi je rabljeno blago zaščiteno?
Naslovnica

Skladnost (nacionalne) ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči s pravom EU

Pravna praksa, 2017/24-25

Andrej Hafner, 22.6.2017

Andrej Hafner, Pravna praksa, 24-25/2017V Sloveniji poteka "prenova" (sprememba) kmetijske zemljiške politike, ki zajema široko področje pravnega urejanja kmetijskega prostora: promet s kmetijskimi zemljišči (prodaja in nakup kmetijskega zemljišča), zakup kmetijskih zemljišč, dedovanje zaščitene kmetije, vloga Sklada kmetijskih zemljiščih in gozdov RS ter s tem povezanega upravljanja z državnimi kmetijskimi zemljišči. Za ta namen je bila izdelana posebna študija z naslovom Strokovne podlage za prenovo ureditve kmetijske zemljiške politike, v kateri so pripravljavci analizirali dosedanje stanje in trenutno pravno ureditev (de lege lata) tega področja pri nas, pripravili primerjalni pregled ter, najpomembneje, predlagali različne možne modele bodoče ureditve (de lege ferenda) tega področja.
Naslovnica

Pozitivna diskriminacija starejših delavcev - je v očeh delodajalcev res pozitivna?

Pravna praksa, 2017/20-21

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 25.5.2017

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 20-21/2017Diskriminacija starejših delavcev je dolgoleten problem, ki bi ga lahko opredelili kot posebno obravnavanje starejših ljudi. Največkrat temelji na negativno naravnanih stereotipih in predsodkih. Zaradi zagotovitve enakopravne obravnave je treba starejšim delavcem zagotoviti posebno zakonsko varstvo. Gre za t. i. pozitivno diskriminacijo.
Naslovnica

Model prožne varnosti - zakaj deluje na Danskem

Pravna praksa, 2017/14

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 6.4.2017

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 14/2017Delodajalci pogosto zahtevajo prožnejše oblike zaposlovanja delavcev, lažje možnosti njihovega odpuščanja, lažje zaposlovanje za krajši in določen čas ipd., kar vse vpliva na pravno varnost in stanje na trgu dela. Evropska komisija je državam članicam priporočila, da kot primeren model prožne varnosti (t. i. flexicurity model), ki v veliki meri rešuje težave z zaposlovanjem zaradi demografskih razmer, preverijo in analizirajo danski model.
Naslovnica

Udeležba davčnih zavezancev v davčnem inšpekcijskem nadzoru pri plačniku davka

FinD-INFO članki, 2017

Nika Hudej, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 14.3.2017

Davčni postopek in davčna služba

FinD-INFO članki, 14.03.2017Problem udeležbe davčnih zavezancev - fizičnih oseb v davčnem inšpekcijskem nadzoru pri pravni osebi, ki za fizične osebe nastopa kot plačnik davka, je bil na portalu Find-Info obravnavan že v članku Problematika pridobivanja statusa stranskega udeleženca v davčnem inšpekcijskem postopku zoper pravno osebo avtorice Tamare Kek.
Naslovnica

Delna upokojitev - slovenski in avstrijski model

Pravna praksa, 2017/9

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 9.3.2017

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 9/2017V Sloveniji je v zadnjem času veliko razprav na temo fleksibilnih oblik zaposlovanja, zadrževanja starejših delavcev na trgu dela in dviga stopnje zaposlenosti nasploh. Tako je že od leta 2016 v veljavi ukrep za začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb, dopolnjuje se možnost delne upokojitve, ki sicer ni novost, in še bi lahko naštevali. Vse te aktivnosti so v skladu s sprejeto krovno strategijo za rast in delovna mesta "Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast", ki jo je Evropska komisija sprejela marca 2010. Med usmeritvami in cilji strategije, ki se v Sloveniji uresničuje z nacionalnimi reformnimi programi, je dvig stopnje zaposlenosti starejših, tj. tistih med 55. in 64. letom starosti, ter izvajanje učinkovitih in prilagojenih ukrepov za dolgotrajno brezposelne s poudarkom na starejših delavcih. Da pri tem ne gre zgolj za vprašanje, ki se je pojavilo v Sloveniji, pač pa so oblike zadrževanja starejših delavcev na trgu dela aktualne tudi drugod, priča živahna razprava o delni upokojitvi v Avstriji. Namen tega prispevka je predstaviti slovenski institut delne upokojitve in izkušnje s primerljivim institutom v Avstriji.
Naslovnica

Oblike oporok v slovenskem pravu in možnost elektronske oporoke

Pravni letopis, 2017

Petra Hren, 1.1.2017

Slovenski pravni red zapustniku dopušča, da z oporoko razdeli svoje premoženje po svojih željah. Pri sestavljanju oporoke se mora držati zahtev, ki jih predpisuje Zakon o dedovanju, njihovo neupoštevanje pa lahko povzroči neveljavnost oporoke. Slovensko pravo pozna več oblik oporoke.
Naslovnica

Pravna narava poziva za razrešitev predstojnika (poslovodnega organa) uporabnika javnih sredstev v porevizijskem postopku po ZRacS-1

Pravna praksa, 2016/48

mag. Ronnie Christopher Horvat, 8.12.2016

mag. Ronnie Christopher-Horvat, Pravna praksa, 48/2016Poziv za razrešitev predstojnika (poslovodnega organa) uporabnika javnih sredstev v porevizijskem postopku po enajstem odstavku 29. člena Zakona o računskem sodišču (ZRacS-1) je v primerjalnopravnem pogledu posebnost. Gre za enega izmed tako imenovanih porevizijskih ukrepov. Njegovo bistvo je pobuda organu, za katerega se oceni, da lahko izvede postopek razrešitve odgovorne osebe, da ob upoštevanju vseh znanih okoliščin primera presodi, ali so izpolnjeni pogoji za njeno razrešitev, in eventualno začne postopek razrešitve. Z izdajo tovrstnega poziva ter hkratnim obveščanjem Državnega zbora Republike Slovenije (Državni zbor) in javnosti se omogoči nadaljnja razprava glede nepravilnega in/ali nesmotrnega proračunskega poslovanja. Namen tovrstnega poziva predsednika Računskega sodišča ni sankcioniranje odgovorne osebe uporabnika javnih sredstev za ugotovljene nepravilnosti in/ali nesmotrnosti, pač pa predvsem opozarjanje na slednje. S tem se javnosti omogoči natančen vpogled v proračunsko poslovanje določenega uporabnika javnih sredstev, na podlagi česar se lahko izvaja kritičen nadzor njegovega poslovanja in tudi sprejemajo ustrezne, predvsem politične sankcije. Obravnavani poziv pravno ni zavezujoč, pač pa je zavezujoč zgolj moralno. V ugotovitve Računskega sodišča kot vrhovne revizijske institucije, glede na njegov neodvisni položaj v sistemu državne ureditve in glede na profesionalno delovno nepristranskost njegovih revizorjev, namreč ne smemo dvomiti. Še več, tudi če se z njegovimi ugotovitvami ne strinjamo, se jim moramo podrediti. Zlasti zaradi zagotovitve širše javne razprave in s tem posredne zaščite pravne države.
Naslovnica

Zastaranje odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora po noveli ZGD-1I

Pravna praksa, 2016/35

Neffat Domen, Hočevar Uroš, 8.9.2016

Domen Neffat, Uroš Hočevar, Pravna praksa, 35/2016Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 263. členu določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Naslovnica

Vpliv začetka postopka prisilne poravnave na (davčno) izvršbo

FinD-INFO članki, 2016

Nika Hudej, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 7.7.2016

Gospodarsko pravne zadeve

FinD-INFO članki, 07.07.2016Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 411/2014 z dne 7. 3. 2016, ki jo predstavljam v tem prispevku, razjasnilo dilemo, ali sme davčni organ zoper davčnega dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave, začeti davčno izvršbo za izterjavo davčne obveznosti, ki je nastala po začetku postopka prisilne...
Naslovnica

Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve odslej le še za nesporne terjatve

FinD-INFO članki, 2016

Nika Hudej, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 11.4.2016

Davčni postopek in davčna služba

FinD-INFO članki, 11.04.2016Ustavno sodišče je z odločbo U-I-6/13-12, Up-24/13-16 z dne 11. 2. 2016 zaradi kršitve pravice do sodnega varstva razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 370/2011 z dne 13. 9. 2012, pobudo za oceno ustavnosti 172. do 175. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) pa zavrglo.
Naslovnica

Odprta vprašanja "socialne klavzule" v ZJN-3

Pravna praksa, 2016/11

Pust Luka, Hočevar Uroš, 17.3.2016

Luka Pust, Uroš Hočevar, Pravna praksa, 11/2016Reforma javnega naročanja na ravni EU v letu 2014 je veliko pozornosti namenila tudi okoljskim, socialnim in delovnim elementom javnih naročil. Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) je te vidike ustrezno upošteval in jih vključil celo v izvedbeno fazo javnega naročila, pri čemer pa je predvidena ureditev pomensko odprta in prinaša nepredvidljivost javnih naročnikov pri njeni uporabi.
Naslovnica

Pravni učinki odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja na izterjavo davčnih obveznosti

FinD-INFO članki, 2016

Nika Hudej, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 18.2.2016

Gospodarsko pravne zadeve

FinD-INFO članki, 18.02.2016Postopki odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja zaradi različnosti življenjskih situacij odpirajo vedno nova vprašanja. Veliko je takih, na katere sodna praksa še ni odgovorila. Na nekatera pa odgovore imamo, a ti niso objavljeni ali pa se objavljajo z velikim zamikom.
Naslovnica

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Pravna praksa, 2015/35

Pust Luka, Hočevar Uroš, Neffat Domen, 10.9.2015

Luka Pust, Uroš Hočevar, Domen Neffat, Pravna praksa, 35/2015Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.
Naslovnica

Obračun DDV od prodaje zemljišč glede na rabo zemljišč v poslovne ali zasebne namene - odgovor Sodišča Evropske unije

FinD-INFO članki, 2015

Nika Hudej, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 2.9.2015

Davek na dodano vrednost

FinD-INFO članki, 02.09.2015Pred časom so bile na portalu FinD-INFO v prispevku Obračun DDV od prodaje zemljišč glede na rabo zemljišč v poslovne ali zasebne namene predstavljene dejanske okoliščine zadeve Petar Kezič, s. p., Trgovina Prizma proti Republiki Sloveniji, ter predlog za predhodno odločanje, ki ga je Vrhovno sodišče...
Naslovnica

Obračun DDV od prodaje zemljišč glede na rabo zemljišč v poslovne ali zasebne namene - odgovor Sodišča Evropske unije

FinD-INFO članki, 2015

Nika Hudej, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 24.8.2015

Davek na dodano vrednost

FinD-INFO članki, 24.08.2015Pred časom so bile na portalu FinD-INFO v prispevku Obračun DDV od prodaje zemljišč glede na rabo zemljišč v poslovne ali zasebne namene predstavljene dejanske okoliščine zadeve Petar Kezič, s. p., Trgovina Prizma proti Republiki Sloveniji, ter predlog za predhodno odločanje, ki ga je Vrhovno sodišče...
Naslovnica

Vračilo davka na motorna vozila - primeri iz sodne prakse

FinD-INFO članki, 2015

Nika Hudej, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 12.8.2015

Davčne olajšave

FinD-INFO članki, 12.08.2015V tem prispevku predstavljam nekaj novejših primerov iz sodne prakse slovenskih sodišč glede vračila davka na motorna vozila. Največ problemov v praksi povzroča obravnava zahtev za vračilo plačanega davka od vozil, ki se pred prvo registracijo izvozijo ali dobavijo v drugo državo članico EU.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(23)

Podjetje in delo(7)

Pravna praksa(43)

Pravni letopis(4)

Revija RDP(5)
   

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki Pravni članki in nasveti

Leto objave

2019(1) 2018(5) 2017(9) 2016(6)
2015(8) 2014(14) 2013(5) 2012(10)
2011(11) 2010(2) 2009(4) 2008(5)
2006(2)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ