FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Davčni članki in nasveti > S
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija Članek
Naslovnica

Slovenski model napotitev: Po nesluteni rasti in kritikah v EU čas za premislek

FinD-INFO članki, 2019

Slovenska tiskovna agencija, 1.8.2019

Prispevki za socialno varnost

FinD-INFO članki, 01.08.2019Slovenija je v 10 letih zabeležila nekajkratno rast napotitev delavcev v EU. Prav zaradi tega skoka in obstoječe ureditve dajatev za delodajalce, ki napotujejo, je država v EU deležna ostrih kritik o "goljufijah in izkoriščanju". Bruselj je bil že zaprošen za preiskavo slovenskega modela, vlada...
Naslovnica

Davčne olajšave pri izračunu dohodnine

FinD-INFO članki, 2018

Sonja Strle, študentka PF Univerze v Ljubljani, 20.11.2018

Dohodnina

FinD-INFO članki, 20.11.2018»Na tem svetu razen smrti in davkov ni nič zanesljivega« (Benjamin Franklin, 1789). Davki tako ali drugače zadevajo skoraj vsakega posameznika, saj jih je zavezan plačati vsak, ki razpolaga s premoženjem ali ustvarja prihodek. S temi besedami je mag.
Naslovnica

Igranje bridža, briškole ali taroka ni "šport" v smislu direktive o DDV, je pa lahko "kultura"

Pravna praksa, 2017/43

Zoran Skubic, 9.11.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 43/2017Igre s kartami so del človeškega vsakdana vsaj od osmega stoletja naprej. Takrat so bile na Kitajskem pod budnim nadzorom cesarjev dinastije Tang dokumentirano izdelane prve igralne karte. V poznejših stoletjih so se po svilni cesti počasi širile na Zahod, dokler jih arabski trgovci, enako kakor velja še za marsikateri sedaj skoraj samoumevni znanstveni izum ali kulturno dobrino, v 13. stoletju niso končno prinesli tudi v Evropo. Najprej je sledil skokovit razmah tovrstnih iger, nato moralno in versko zgražanje nad tovrstnim početjem, prepovedi, kazni, z razvojem moderne države pa, če je šlo za take ali drugačne prihodke iz tega naslova, seveda tudi - obdavčenje. In ker je regulacija davka na dodano vrednost ena od pomembnih politik Evropske unije, na igre s kartami ne more biti imuno niti pravo EU. Tako je luksemburško sodišče pred kratkim obravnavalo zanimivo vprašanje, ali lahko pristojna zveza zahteva povračilo deleža DDV, ki je vštet v prijavnino za pristop na turnir bridža, ker je bridž "šport" v smislu člena 132(1)(m) direktive o DDV. Sodišče se s tem razlogovanjem ni strinjalo, a vrata morebitni davčni oprostitvi igranja kart s tem vseeno ni popolnoma zaprlo ...
Naslovnica

Pravična obdavčitev e-knjig po pravu EU?

Pravna praksa, 2017/19

Zoran Skubic, 18.5.2017

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2017Pravična obdavčitev knjig je pogosto "brenčalka" vsakič, ko je govora o stanju slovenske literarne znanosti in založništva. Pa vendar je mogoče tudi ob pojavu vse večje bralne atrofiranosti Slovencev - vsaj kar zadeva branje kakovostne(jše) literature - najti svetle izjeme, ki potrjujejo premiso, da klasična knjiga ni in ne bo mrtva. In čeprav je načeloma res, da denar ni vse, pa je vseeno pomemben dejavnik vsakdana in s tem tudi prava Unije. Slednje trenutno državam članicam na področju določanja davka na dodano vrednost (DDV) dovoljuje davčno ugodnejšo prodajo knjig, časopisov in periodičnih publikacij.
Naslovnica

Univerzalni temeljni dohodek - rešitev vseh obstoječih ali past novih težav?

Pravna praksa, 2016/28

Strban Grega, Mihalič Renata, 14.7.2016

dr. Grega Strban, dr. Renata Mihalič, Pravna praksa, 28/2016Zmeraj aktualno vprašanje je, kdo naj bo odgovoren za varnost dohodka ob nastanku najbolj obremenjujočih tveganj v življenju posameznika in njegove družine ter za svoboden razvoj celotne družbe. Naj bodo to pravni subjekti zasebnega prava (posameznik, družina, delodajalec, zasebna zavarovanja) ali pravni subjekti javnega prava (država, lokalne skupnosti, javni zavodi). Ko tveganja postanejo dovolj množična, lahko prerastejo iz zasebnih v socialna (družbena) tveganja. Ta so recimo starost, bolezen, invalidnost, poškodba pri delu in poklicna bolezen, brezposelnost, starševstvo, odvisnost od oskrbe drugega, smrt ali pomanjkanje zadostnih sredstev za življenje.
Naslovnica

Davčna zatajitev po noveli KZ-1C

Pravna praksa, 2015/33

dr. Liljana Selinšek, 27.8.2015

dr. Liljana Selinšek, Pravna praksa, 33/2015Po dolgih letih nejasnih konceptov, težav in razprav, povezanih s pragom kaznivosti pri kaznivem dejanju davčne zatajitve, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1C), ki bo začel veljati 20. oktobra 2015, posegel v opis tega kaznivega dejanja na način, ki konkretno naslavlja odprta vprašanja in dileme. Iz primerjave besedila prvega in drugega odstavka 249. člena KZ-1 pred novelo KZ-1C in po njej izhajata dve bistveni spremembi v opredelitvi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ki sta tudi predmet analize tega prispevka. Prvič, dejanje je lahko po novem izvršeno z enim ali več ravnanji (tudi serijsko), ki se nanašajo na eno ali več vrst davčnih in drugih predpisanih obveznosti. In drugič, za prag kaznivosti je relevantna skupna višina (seštevek) utajenih oziroma prigoljufanih obveznosti v obdobju največ 12 zaporednih mesecev.
Naslovnica

Nižji DDV za e-knjige po pravu EU ni dopusten

Pravna praksa, 2015/13

Zoran Skubic, 2.4.2015

Zoran Skubic, Pravna praksa, 13/2015Pojav elektronskih knjig je tektonsko spremenil osnovne paradigme do tedaj precej monolitnega in vase zaprtega tržnega segmenta prodaje in trženja knjig. Kar je bilo še donedavna ena od zadnjih od medmrežja še nedotaknjenih bastij človekove intime, se je po več neuspešnih poskusih prav z uvedbo funkcionalnih "pametnih" bralnikov (Kindle, NOOK, Kobo, Onyx Boox itd.) dokončno sesulo. Res je sicer, da "klasična" knjiga ne bo nikoli izginila, a nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Vendar pa so posledice (že) tu. Ena od njih je področje obdavčitve. Je dopustna različna obdavčitev e-knjig in "navadnih" knjig? Pravo EU in njegovo Sodišče sta se s tem vprašanjem pred kratkim intenzivno ubadala. Žal ga (še) nista rešila.
Naslovnica

Vpliv univerzalnega temeljnega dohodka na sistem socialnih zavarovanj

Podjetje in delo, 2015/1

Mihalič Renata, Strban Grega, 1.2.2015

Renata Mihalič, Grega Strban, Podjetje in delo, 1/2015Povzetek: Članek predstavlja temeljne pravne posledice morebitne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka v sistem socialnih zavarovanj. Uvodoma je predstavljena pravna definicija sistema univerzalnega temeljnega dohodka in vzporedno splošna opredelitev socialnih zavarovanj, in sicer kot konceptov nesorodne pravne narave. V nadaljevanju so v okviru primerjalne analize temeljnih značilnosti univerzalnega temeljnega dohodka in socialnih zavarovanj predstavljene zlasti pomembne razlike med tema sistemoma, pa tudi nekatere podobnosti. Osrednji del prispevka obravnava spremembe v veljavni pravni ureditvi sistema socialnih zavarovanj in še zlasti v pravnem položaju upravičenca, ki bi jih povzročila uvedba univerzalnega temeljnega dohodka v nacionalni sistem socialne varnosti. Pri tem je predstavljen vpliv morebitne uvedbe sistema univerzalnega temeljnega dohodka na posamezne podsisteme socialnega zavarovanja, torej na pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zavarovanje za starševsko varstvo. Na tej podlagi so v sklepnem delu oblikovane ključne ugotovitve o pravnih učinkih univerzalnega temeljnega dohodka na vlogo in pomen socialnih zavarovanj v obstoječem sistemu socialne varnosti. Ključne besede: univerzalni temeljni dohodek, socialna varnost, sistem socialnih zavarovanj, pravni položaj upravičenca Title: The Impact of the Universal Basic Income on the Social Insurance System Abstract: The article presents the fundamental legal consequences of the possible implementation of a universal basic income in the social insurance system. First, the legal definition of a universal basic income system is presented and at the same time a general definition of social insurance as concepts of a non-related legal nature. Within the framework of a comparative analysis of the main characteristics of a universal basic income and social insurance, in particular the significant differences between
Naslovnica

Davčne ugodnosti morajo veljati za vse registrirane življenjske skupnosti enako

Pravna praksa, 2013/27

Zoran Skubic, 11.7.2013

Zoran Skubic, Pravna praksa, 27/2013V odločitvi, ki je po svojem pravnem bistvu in smotru enaka smernicam nedavne prelomne razsodbe Vrhovnega sodišča ZDA v zadevi Windsor, je nemško Zvezno ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) ocenjevalo dopustnost različnega davčnega obravnavanja raznospolnih zakoncev in oseb v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih. Ugodnost davčne delitve dohodka (nem. Ehegattensplitting) je namreč po nemških davčnih predpisih pridržana zgolj "resnični" zakonski zvezi. Sodišče je seveda ugotovilo, da tako razlikovanje ni utemeljeno na legitimnih razlogih, ampak da se opira na kvečjemu pavšalne pomisleke. Njegova odločitev pa bo imela neposredne posledice tudi za nemški proračun, ne samo ex post, ampak tudi ex ante: ker je nemški zakonodajalec brez tehtnih razlogov ugodnost delitve dohodka podelil le poročenim raznospolnim parom, bo moral vračilo previsoko odmerjenih davkov posameznikom v registriranih istospolnih partnerskih skupnostih nositi nemški davkoplačevalec.
Naslovnica

Načelo ne bis in idem v luči prava EU: kdaj ima davčna sankcija kazenskopravno naravo

Pravna praksa, 2013/11

Zoran Skubic, 21.3.2013

Davčna praksa EU

Zoran Skubic, Pravna praksa, 11/2013Načelo ne bis in idem (tj. prepoved dvojnega kaznovanja) je temeljno načelo sodobnega kaznovalnega prava in ima kot tako domala univerzalno uporabo. Pred njim ni imuno niti pravo EU. Od uveljavitve Lizbonske pogodbe prihaja na površje vse več dilem, povezanih z uporabo in razmerjem med Listino (EU) o temeljnih pravicah na eni in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) kot (prav tako) eno temeljnih podstati pravnega reda vsake od 27 držav članic na drugi strani. Sodišče EU je v nedavni odločitvi podrobneje orisalo kolizijo med obema dokumentoma prav v luči praktične uporabe omenjenega načela na področju davkov. Pri tem pa je z uporabo meril iz doktrine Engel, ki jih je predhodno razvilo (konkurenčno?) Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), pojasnilo, kdaj se davčna kazen šteje po naravi za kazensko sankcijo.
Naslovnica

Avtonomija davčništva v davčnem sistemu

Podjetje in delo, 2012/3-4

Žiga Stupica, 18.6.2012

Davčni postopek in davčna služba

Žiga Stupica, Podjetje in delo, 3-4/2012Prispevek se osredinja na jedro narave stvari - davčništva, ki je v zastopanju interesov varovanih strank (davčnih zavezancev). To od poklicanega davčnika zahteva svobodo in neodvisnost pri opravljanju poklica, delo izključno v interesu stranke, prepoved konflikta interesov in strogo varovanje poklicne zaupnosti. Pravni interes oziroma pravni položaj varovanih strank je hkrati tisti sistemsko-pravno dopusten cilj v davčnem sistemu, ki narekuje zakonsko ureditev avtonomije davčništva v položaju nasproti davčnim oblastnim organom vseh vrst. V prispevku avtor uporablja nadpomenko davčništvo za davčno proučevanje, svetovanje in zastopanje interesov varovanih strank v davčnih zadevah pred upravnimi in sodnimi organi vseh vrst. Pri tem se osredinja na tri probleme poklica in dejavnosti davčništva, in sicer: navzkrižje interesov med davčništvom in revizijo (oziroma računovodstvom), avtonomijo davčništva v pravnem okviru davčnega sistema (v primerjavi z odvetništvom v okviru pravosodnega sistema) ter na nekatera statusnopravna vprašanja javnih pooblastil strokovne organizacije, zakonsko pooblaščene na področju davčništva.
Naslovnica

Carinsko ozemlje EU v morju Slovenije

Podjetje in delo, 2011/2

Žiga Stupica, 13.4.2011

Davek na dodano vrednost

Žiga Stupica, Podjetje in delo, 2/2011Prispevek je pripravljen v okviru preučevanja aplikativnih vidikov uporabe predpisov pri carinskih špedicijskih poslih. Na zahtevnost te problematike kaže obilica raznovrstnih pravnih položajev in spremem ZOdv-C b pravnih aktov, preučevanje pa je primerljivo z ustavljanjem deroče vode; pogoste spremembe so deroča voda, ta prispevek pa posnetek stanja kapljice iz te reke o carinski meji Slovenije na morju januarja 2011.
Naslovnica

Rešitve izvzema iz sistema DDV za osebe javnega prava, ki nastopajo kot organ oblasti

Pravna praksa, 2010/15

mag. Žiga Stupica, 15.4.2010

Davek na dodano vrednost, carina in trošarine

mag. Žiga Stupica, Pravna praksa, 15/2010Najprej se lotimo po hierarhiji pravnih aktov višjega predpisa, in sicer od Evropske unije (EU). Pri tem je bila med izvedbenimi predpisi EU na področju davka na dodano vrednost (DDV) najpomembnejša t. i. Šesta direktiva 77/388/EGS, s katero se je uveljavljalo enotni sistem obdavčljive odmerne osnov...
Naslovnica

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

FinD-INFO članki, 2009

Slovenski inštitut za revizijo, 22.12.2009

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice

FinD-INFO članki, 22.12.2009Vprašanje:Zanima vas, ali je društvo dolžno obračunati dohodnino v višini 25% od 100-odstotne osnove ali je to dolžnost pooblaščenca najemodajalca. Navajate še naslednje: V kolikor bi moralo društvo obračunati in plačati dohodnino, bi bilo najbrž potrebno znesek iz najemne pogodbe preračunati v brut...
Naslovnica

Zaračunanje nižje stopnje DDV

FinD-INFO članki, 2009

Slovenski inštitut za revizijo, 22.12.2009

Davek na dodano vrednost, carina in trošarine

FinD-INFO članki, 22.12.2009Vprašanje:Od dobavitelja boste kupili klimatske naprave z montažo in le-ta vam bo oboje zaračunal z 20-odstotnim DDV. Klimatske naprave z montažo boste v vaših maloprodajnih enotah prodajali končnim potrošnikom z določeno razliko v ceni. Sprašujete, ali lahko v tem primeru zaračunate 8,5-odstotni DD...
Naslovnica

Stroški za počitniško hišico in davčna obravnava vinjete

FinD-INFO članki, 2009

Slovenski inštitut za revizijo, 22.12.2009

Davek od dohodkov pravnih oseb

FinD-INFO članki, 22.12.2009Vprašanje:Zastavili ste dve vprašanji: Podjetje je v juliju 2008 prodalo počitniško hišico ob morju, ki jo je uporabljalo za letovanje zaposlenih. V zvezi z vzdrževanjem te hišice je podjetje imelo tudi odhodke, vendar pa so prihodki (od prodaje hišice in od letovanja zaposlenih) višji od odhodkov...
Naslovnica

(Ne)obdavčitev prispevka za dokup zavarovalne dobe presežnih delavcev

Pravna praksa, 2009/36

mag. Žiga Stupica, 17.9.2009

Drugi dohodki

mag. Žiga Stupica, Pravna praksa, 36/2009V prihodnjih mesecih pričakujemo pojave vse hujših posledic gospodarske krize v obliki odpuščanja večjega števila presežnih delavcev in stečajev gospodarskih subjektov. Za načrtovano odločanje v tej krizi je lahko precej aktualen pozitiven odgovor o tem, ali so izplačila v zvezi s prenehanjem pogodb...
Naslovnica

Davčno svetovanje in zastopanje v interesu stranke

Pravna praksa, 2009/31-32

mag. Žiga Stupica, 20.8.2009

Davčni postopek in davčna služba

mag. Žiga Stupica, Pravna praksa, 31-32/2009Med strokovnima področjema revidiranje in davčno svetovanje je navzkrižje interesov. Gre za sicer strokovno povezani, vendar povsem različni in samostojni strokovni področji. Temeljna razlika je v različni naravi same stvari (dejavnosti), ki jo morda najbolje opredeljuje povsem različen ustavnovarst...
Naslovnica

Zastaranje pregona in zastaranje izvrševanja sankcij pri davčnih prekrških

Revija RDP, 2009/2

Barbara Stančič, univ. dipl. prav., 1.2.2009

Davčni postopek in davčna služba

Revija RDP, 01.02.2009V prispevku je predstavljena veljavna ureditev zastaranja pregona in zastaranja izvrševanja sankcij, kot je na splošno za vse vrste prekrškov določena v Zakonu o prekrških. Poseben poudarek je dan ureditvi zastaranja pri davčnih prekrških, kjer se zaradi določb Zakona o davčnem postopku lahko pojavi...
Naslovnica

Pogodba med gospodarsko družbo in direktorjem

Revija RDP, 2008/1

dr. Darja Senčur Peček, asistentka Pravne fakultete Univerze v Mariboru, 1.1.2008

Dohodek iz zaposlitve in boniteta

Revija RDP, 01.01.2008Gospodarske družbe kot pravne osebe za svoje funkcioniranje potrebujejo fizične osebe, preko katerih izjavljajo svojo voljo. Fizična oseba, ki vodi posle družbe in družbo zastopa, se v slovenskem pravu označuje kot direktor. Statusni (korporacijski) položaj direktorja je urejen v zakonih, ki urejajo...
Naslovnica

EU: ugovor, temelječ na ugledu predhodne znamke

Pravna praksa, 2007/4

Špelca Sever-Mlinarič, 1.2.2007

Davčna praksa EU

Špelca Sever-Mlinarič, Pravna praksa, 4/2007univ. dipl. pravnica, odvetniška kandidatka in podiplomska študentka na PF Univerze v Ljubljani Blagovne in storitvene znamke (v nadaljevanju: znamke) danes na trgu niso le za omogočanje razlikovanja blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja, ampak so z znamkami ...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(5)

Podjetje in delo(3)

Pravna praksa(11)

Revija RDP(2)

Področja

< Vsi Davčni članki in nasveti Davčna praksa EU Davčni postopek in davčna služba Davek na dodano vrednost, carina in trošarine Davek od dohodkov pravnih oseb Dohodnina Prispevki za socialno varnost

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(2) 2016(1)
2015(3) 2013(2) 2012(1) 2011(1)
2010(1) 2009(6) 2008(1) 2007(1)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ