FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Davčni članki in nasveti > V
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 18 (od skupaj 18)
Publikacija Članek
Naslovnica

Davčni vidiki prejema dividend

FinD-INFO članki, 2019

Vukovič Kristinka, Inštitut za računovodstvo, 6.6.2019

Dohodnina

FinD-INFO članki, 06.06.2019Obdavčitev prejemnika je odvisna od tega, ali je prejemnik fizična ali pravna oseba. Za fizične osebe velja Zakon o dohodnini ZDoh-2, za pravne osebe pa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2.
Naslovnica

Izplačilo dobička oziroma dividend

FinD-INFO članki, 2019

Vukovič Kristinka, Inštitut za računovodstvo, 6.6.2019

Davek od dohodkov pravnih oseb

FinD-INFO članki, 06.06.2019Namen gospodarskih družb je opravljanje pridobitne dejavnosti, to je take, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Ko je dobiček ustvarjen, ga uporabi poslovodstvo za namene, za katere ga po zakonu mora (npr. za oblikovanje zakonskih rezerv, kritje prenesene izgube, oblikovanje rezerv...
Naslovnica

Definicija minimalne plače in (ne)vštevanje dodatnih elementov plače

Pravna praksa, 2018/19

Luka Vlačić, 17.5.2018

Luka Vlačić, Pravna praksa, 19/2018Institut minimalne plače je eden najpomembnejših mehanizmov, ki preprečujejo, da bi delavci v medsebojnem tekmovanju v t. i. tekmi do dna pristajali na vse nižje plače in tudi sicer vse slabše pogoje dela. Poleg same višine minimalne plače je pomembno tudi, kaj obsega definicija minimalne plače oziroma kaj se vanjo všteva. Trenutna ureditev, po kateri se nekateri dodatni elementi plače vštevajo v minimalno plačo, nekateri pa ne, je v članku obravnavana z vidika skladnosti s splošnim načelom enakosti. V članku so predstavljena tudi nekatera izhodišča za razpravo o (ne)sprejemljivosti trenutne ureditve minimalne plače, posebno z vidika vštevanja dodatnih elementov plače v minimalno plačo.
Naslovnica

Spreminjanje pravne narave starostne pokojnine

Pravna praksa, 2018/11

dr. Zvone Vodovnik, 22.3.2018

dr. Zvone Vodovnik, Pravna praksa, 11/2018Starostna pokojnina je ustavna pravica, ki je neposredno operacionalizirana v pravnih aktih socialnega prava, njene prvine pa so hkrati prvine številnih drugih pravnih področij. Pravica je v različnih državah zelo različno urejena, na kar pomembno vplivajo vrste modelov socialne varnosti, ki so uveljavljeni v različnih predelih sveta. Pravica do pokojnine je v državah osrednjeevropskega prostora zasnovana kot pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ki v prvi vrsti temelji na načelu vzajemnosti in družbene solidarnosti. V nekaterih skandinavskih deželah je oblikovana univerzalno tako, da je priznana vsakomur, ki izpolni pogoje za njeno uveljavitev, veliko vlogo pri zagotavljanju sredstev pa imajo javna proračunska sredstva. Podobno velja tudi za anglosaški pravni prostor, v katerem varstveni vidiki sistema socialne varnosti tradicionalno prevladujejo nad zavarovalnimi. Na to, kakšne bodo značilnosti modela starostne pokojnine v posamezni državi, med drugim pomembno vpliva tudi zavest odločevalcev o družbeni odgovornosti. Zavest, katere jedro je v formalnem smislu upoštevanje javnega interesa, oprtega na vrednote načel mednarodnega prava in ustavne vrednote, je lahko pomemben kriterij za presojo razvojnih usmeritev in politik, ki temeljijo na pogosto nasprotujočih si interesih deležnikov družbenih razmerij.
Naslovnica

Za nižjo dohodnino več otrok ali varčevanje za dodatno pokojnino

FinD-INFO članki, 2016

Žiga Vižintin, Pokojninska družba A, d.d., 15.11.2016

Davčne olajšave

FinD-INFO članki, 15.11.2016Poleg splošne olajšave, do katere so upravičeni vsi zavezanci za plačilo dohodnine, je v Sloveniji najbolj pogosto uveljavljena posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, ki jo podrobneje določa 115. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in jo večina izkoristi zaradi svojih otrok.
Naslovnica

Zmanjšanje davčne osnove za davek na dodano vrednost

Pravna praksa, 2015/28

Igor Vuksanović, 16.7.2015

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 28/2015Predhodna vprašanja sodišču EU iz Republike Slovenije niso več taka redkost kot nekoč. Komentirana sodba odgovarja na vprašanje o razlagi nekaterih določb Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ki ga je v okviru davčnega spora med družbo NLB Leasing, d. o. o. (NLB Leasing), in Republiko Slovenijo o popravku dolžnega zneska DDV, obračunanega v zvezi z dvema pogodbama o finančnem lizingu, postavilo Vrhovno sodišče. Primer v resnici ni zahteven, generalnemu pravobranilcu se ni ljubilo dati niti posebnih sklepnih predlogov, in menim, da bi zadevo lahko Vrhovno sodišče rešilo samo, brez obremenjevanja Sodišča EU.
Naslovnica

Nekaj misli o preprečevanju davčnih zlorab

Pravna praksa, 2015/13

Igor Vuksanović, 2.4.2015

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 13/2015V Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) sta dve zanimivi določbi. Drugi odstavek 5. člena ZDavP-2 določa, da se "predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini". Tretji in četrti odstavek 74. člena ZDavP-2 se glasita: "(3) Navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel. (4) Z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju. Če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov." Brez ambicije posegati na področje specialistov za davčno pravo bom v tem kratkem članku le opozoril na nekaj značilnosti komentiranih določb.
Naslovnica

Zdravljenje v tujini

Pravna praksa, 2013/42-43

Irena Vovk, 7.11.2013

Irena Vovk, Pravna praksa, 42-43/2013Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki je začela veljati 25. oktobra, državljanom EU zagotavlja pravico, da odidejo na zdravljenje v drugo državo članico in za to dobijo povračilo stroškov.
Naslovnica

Predlog ZDoh-2M

Pravna praksa, 2013/34

Irena Vovk, 5.9.2013

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2013Vlada je na seji 29. avgusta sprejela predlog novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2M), ki odpravlja dosedanje samodejno usklajevanje davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z rastjo cen življenjskih potrebščin. To pa pomeni nižjo olajšavo pri dohodnini pravzaprav za vse državljane.
Naslovnica

Davčna številka na računu

Pravna praksa, 2013/15

Irena Vovk, 18.4.2013

Davčni postopek in davčna služba

Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2013Na izdanem računu za dobavljeno električno energijo so navedeni kontaktni podatki odjemalca/plačnika (fizične osebe), in sicer ime, priimek in naslov ter drugi podatki, ki so potrebni po davčnih predpisih. Ali bi bilo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), če bi bila na računu tudi davčna številka odjemalca oziroma plačnika?
Naslovnica

Luksemburška kronika

Pravna praksa, 2013/9

Irena Vovk, 7.3.2013

Davčne olajšave

Irena Vovk, Pravna praksa, 9/2013
Naslovnica

Pravno-ekonomska analiza sprememb davčno-socialne obremenitve dohodka v letu 2013

Pravna praksa, 2013/6

Cepec Jaka, Vitrih Vito, 14.2.2013

Davčni postopek in davčna služba

Jaka Cepec, dr. Vito Vitrih, Pravna praksa, 6/2013V prispevku bova predstavila vpliv sprememb davčne in socialne zakonodaje na davčno-socialno obremenitev dohodka posameznika. Pri tem bova predstavila oziroma primerjala položaj delavca, samostojnega podjetnika, družbenika poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo in družbenika poslovodje v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo. V prispevku želiva tako predstaviti predvsem: 1. sistem davčno-socialne obremenitve dohodka delavca, samostojnega podjetnika in družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, 2. obremenitev njihovega dohodka s prispevki za obvezna socialna zavarovanja in davki ter 3. spremembe, ki jih je z letom 2013 prinesla nova zakonodaja.
Naslovnica

4. člen ZIZ proti 19. členu ZDavP-2

Pravna praksa, 2012/35

Irena Vovk, 13.9.2012

Davčni postopek in davčna služba

Irena Vovk, Pravna praksa, 35/2012Upnik je prek svojega odvetnika od Davčne uprave RS zahteval podatke o višini bruto in neto plače, drugih osebnih prejemkih in njihovih izplačevalcih, o rubežih in administrativnih prepovedih na plačo in druge osebne prejemke dolžnika. Te podatke pa je zahteval, ker je bil upnik z rubežem osebnih prejemkov dolžnika neuspešen, saj delodajalec ni rubil dolžnikovih prejemkov (plače) v skladu s sklepom o izvršbi. DURS je zahtevo upnika zavrnil. Ali je upnik sploh upravičen do teh podatkov?
Naslovnica

Posredovanje podatkov za namen obračuna davka od oddajanja skupnih prostorov

Pravna praksa, 2012/11

Irena Vovk, 22.3.2012

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 11/2012Upravnik večstanovanjske stavbe je v dopisu pozval etažne lastnike, da mu za namen obračuna davka od oddajanja skupnih prostorov v najem posredujejo podatke o lastniku posameznega stanovanja (ime, priimek, delež lastništva, davčno številko in EMŠO). V dopisu je bilo še zapisano, da če posameznik zahtevanih podatkov ne bo posredoval, na podlagi Zakona o dohodnini ne bo upravičen do prihodkov od najemnine skupnih prostorov. Ali je upravnik upravičen do zahtevanih osebnih podatkov?
Naslovnica

Posredovanje kopij odločb centra za socialno delo DURS-u

Pravna praksa, 2011/27

Irena Vovk, 14.7.2011

Davčni postopek in davčna služba

Irena Vovk, Pravna praksa, 27/2011Ali sme Davčna uprava RS (DURS) za potrebe odločanja o odmeri dohodnine od centrov za socialno delo na primer zahtevati kopije odločb o priznanju dodatka za nego otroka? DURS namreč preverja upravičenost izpolnjevanja pogojev do posebne olajšave za vzdrževanega otroka v postopku odmere davka.
Naslovnica

Zajem in analiza e-podatkov v postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora

Pravna praksa, 2011/9

Irena Vovk, 10.3.2011

Davčni postopek in davčna služba

Irena Vovk, Pravna praksa, 9/2011Davčni inšpektorat zanima mnenje o predlogu novele Zakona o davčni službi (Ur. l. RS, št. 1/07 - UPB2 in 40/09; ZDS-1), ki naj bi opredelila nove pristojnosti inšpektorjev glede kopiranja in obdelave podatkov z e-sistemom davčnih zavezancev. Davčni inšpektorji naj bi tako imeli po novem še pristojnost:
Naslovnica

Posredovanje osebnih podatkov iz zbirk osebnih podatkov DURS

Pravna praksa, 2010/40-41

Irena Vovk, 15.10.2010

Davčni postopek in davčna služba

Irena Vovk, Pravna praksa, 40-41/2010Ali je z vidika določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) dopustno posredovanje osebnih podatkov o fizičnih osebah, s katerimi razpolaga Davčna uprava Republike Slovenije (DURS), prosilcem za podatke iz zasebnega sektorja (zavezancu za davek) v primerih, ko prosilec že razpolaga z osebnimi podatki, vendar ugotovi, da ti niso točni? Podatke, ki jih zavezanec želi dostaviti davčnemu organu, namreč pri sprejemu glede identifikacije zavezancev za davek preverijo v evidencah DURS. V primeru napake v črkovanju imena oziroma priimka ali morebitnega neskladja med imenom, priimkom oziroma davčno številko pa DURS podatkov ne sprejme.
Naslovnica

Okoljevarstveno dovoljenje

Pravna praksa, 2006/19-20

mag. Adrijana Viler-Kovačič, 25.5.2006

Okoljske dajatve

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 19-20/2006Z uveljavitvijo zakona o varstvu okolja (ZVO-1) v letu 20041 je postalo slovensko pravo varstva okolja bogatejše za novi upravni akt, tj. okoljevarstveno dovoljenje. Člen 17 ZVO-1 izrecno določa, da mora povzročitelj onesnaževanja okolja za napravo, v kateri poteka dejavnost, ki lahko onesnažuje oko...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(3)

Pravna praksa(15)
   

Področja

< Vsi Davčni članki in nasveti Davčni postopek in davčna služba Davek na dodano vrednost, carina in trošarine Davek od dohodkov pravnih oseb Dohodnina Okoljske dajatve Prispevki za socialno varnost

Leto objave

2019(2) 2018(2) 2016(1) 2015(2)
2013(5) 2012(2) 2011(2) 2010(1)
2006(1)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ