FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Podjetje in delo
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 26
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 645)
Publikacija Članek
Naslovnica

Ničnost poroštva

Podjetje in delo, 2018/2

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018Pri presoji, ali sporni pravni posel nasprotuje zakonski prepovedi vračila vložka, je sicer mogoče ločiti fazo sklenitve pravnega posla in fazo izpolnitve (izvršitve, zaključitve) tega posla. Vendar pa je ničnost pravnega posla treba presojati glede na okoliščine ob njegovi sklenitvi. Premoženje družbe se namreč zmanjšuje, če je uveljavitev zavarovanja Šv obliki poroštva] verjetna in mora družba zaradi tega oblikovati rezervacije, kadar te niso nevtralizirane z ustrezno zavarovanim regresnim zahtevkom, če obstaja konkretno tveganje njegove uveljavitve. Takšno tveganje praviloma obstaja, če tretja oseba ni sposobna vrniti kredita, saj v takšnem primeru tudi ne bo sposobna izpolniti regresnega zahtevka. To pa je potrebno presoditi ex ante. Odločilna je namreč ex ante ocena vračljivosti kredita oziroma možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, ki mora pokazati, da ni nobenega utemeljenega dvoma glede sposobnosti vrnitve kredita oziroma da ni nobenega konkretnega tveganja glede možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, saj v nasprotnem primeru kreditna pogodba ne bi smela biti sklenjena oziroma poroštvo (za kredit) ne bi smelo biti dano.
Naslovnica

Prepoved razpolaganja s poslovnim deležem ni ovira za redno povečanje osnovnega kapitala družbe z omejeno odgovornostjo

Podjetje in delo, 2018/2

dr. Saša Prelič, 1.4.2018

Saša Prelič, Podjetje in delo, 2/2018Družba z omejeno odgovornostjo namerava povečati osnovni kapital. Tik pred sklenitvijo pravnega posla, katerega posledica bi bila dokapitalizacija družbe, je bila v sodnem registru na podlagi začasne odredbe vpisana prepoved odtujitve in obremenitve (poslovnega deleža), ki imetniku poslovnega deleža, ki ima v družbi vpisan 100-odstotni poslovni delež - ustanovitelju in edinemu družbeniku - prepoveduje odtujitev in obremenitev poslovnega deleža, in sicer zaradi zakonske domneve o obsegu in deležu zakoncev na skupnem premoženju, saj zakonec imetnika poslovnega deleža (zaradi razveze zakonske zveze) uveljavlja pravico do polovice poslovnega deleža.
Naslovnica

Revizija direktive o pravicah delničarjev - Direktiva (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev

Podjetje in delo, 2018/2

dr. Marijan Kocbek, 1.4.2018

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, je bila revidirana z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017. Spremembe se nanašajo na spodbujanje dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V prispevku so obravnavani vsi štirje sklopi vprašanj, ki jih ureja spremenjena direktiva: identifikacija delničarjev, posredovanje informacij in olajšanje uveljavljanja pravic delničarjev, preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, pravice delničarjev in informacij glede politike prejemkov direktorjev ter preglednost in odobritev poslov družb s povezanimi strankami. V Sloveniji bo treba za implementacijo direktive sprejeti naslednjo novelo ZGD-1 najkasneje do sredine prihodnjega leta. Ključne besede: direktiva EU, pravice delničarjev, politika prejemkov direktorjev, novela ZGD-1 Title: Revision of the Shareholders' Rights Directive - Directive (EU) 2017/828 of the European Parliament and of the Council od 17 May 2017 amending Directive 2007/36/EC as regards the encouragement of long-term shareholder engagement
Naslovnica

Prikrito izplačilo dobička in davek - povezane osebe

Podjetje in delo, 2018/2

Avtor ni naveden, 1.4.2018

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 2/2018V konkretni zadevi gre za vprašanje prikritega izplačila dobička, kjer se upošteva povezanost v smislu 7. točke 74. člena ZDDPO-2. Ta med drugim določa, da se za dohodke, podobne dividendam, šteje prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačil dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. člena in 17. člena tega zakona.
Naslovnica

Omejitve pravice do odpovedi kreditne pogodbe

Podjetje in delo, 2018/2

mag. Matevž Zgaga, 1.4.2018

Matevž Zgaga, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Pogodbena svoboda je temeljno načelo obligacijskega prava. Toda v praksi so pogajanja med strankama o vsebini kreditne pogodbe pred njeno sklenitvijo redka. Prevladujejo splošni pogodbeni pogoji bank. Ti praviloma vključujejo pravico upnika do predčasne odpovedi kredita. Avtor razpravlja o veljavnosti predčasne upnikove odpovedi z vidika temeljnih načel in kogentnega prava. Po analizi predčasne odpovedi v nemškem, švicarskem in angleškem pravu sta v prispevku analizirani slovenska zakonska ureditev in sodna praksa. Zaključuje ga avtorjev pogled na nekatera odprta vprašanja. Ključne besede: kreditna pogodba, bančništvo, Zakon o potrošniških kreditih, splošni pogodbeni pogoji, odpoved pogodbe, načelo vestnosti in poštenja
Naslovnica

Specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu

Podjetje in delo, 2018/1

Zubović Antonija, Kundih Katarina, 1.1.2018

Antonija Zubović, Katarina Kundih, Podjetje in delo, 1/2018Sažetak: U radu se obrađuje ostvarivanje prava glasa dioničara na glavnoj skupštini putem punomoćnika u hrvatskom, francuskom i slovenskom pravu. Iznose se specifičnosti uređenja glasovanja putem punomoćnika u ispitivanim pravnim poretcima, ukazujući na otvorena pitanja u njegovoj primjeni. Iako su sva tri pravna poretka uskladila svoje nacionalno zakonodavstvo s odredbama Direktive o pravima dioničara, uočavaju se značajne razlike u uređenju određenih aspekata glasovanja putem punomoćnika na glavnoj skupštini. Tako se razlike pojavljuju u pogledu osobe koja se može pojaviti kao punomoćnik na glavnoj skupštini, obliku punomoći, uređenju prikupljanja punomoći za glasovanje na glavnoj skupštini te postojanju sukoba interesa između dioničara koji daje punomoć i punomoćnika. Autorice analiziraju posebnosti usvojenih rješenja u ispitivanim pravnim poretcima te zaključno daju prijedloge de lege ferenda.
Naslovnica

Sprememba cene pri podjemni in gradbeni pogodbi zaradi rasti cen na trgu

Podjetje in delo, 2018/1

Mojca Furlan, 1.1.2018

Mojca Furlan, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtorica predstavlja pogoje, načine in metode izračuna spremembe cene pri gradbeni in podjemni pogodbi, kadar se med njenim izvajanjem spremenijo cene na trgu. Primarno ponazori načelo monetarnega nominalizma, v nadaljevanju pa posebnosti, ki veljajo za gradbeno pogodbo, in možnosti spremembe cene pri podjemni pogodbi, s poudarkom na podjemnih pogodbah, ki se izvajajo na gradbenih objektih. Opisani so tudi pogoji za spremembo cene pri pogodbah, ki se izvajajo na podlagi javnih naročil.
Naslovnica

Enotirni sistem upravljanja v Evropski uniji, Veliki Britaniji in Sloveniji

Podjetje in delo, 2018/1

Petra Frešer, 1.1.2018

Petra Frešer, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: V prispevku je analizirana in primerjana pravna ureditev enotirnega sistema upravljanja delniških družb v Sloveniji, Veliki Britaniji in Evropski uniji. Predstavljena je ureditev enotirnega sistema upravljanja, normirana v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah, britanskem Companies Act 2006 in Uredbi Sveta (ES) o statutu evropske družbe (SE). Podrobno so predstavljene ugotovitve slovenske in britanske teorije ter evropska ureditev in njen vpliv na pravno ureditev enotirnega sistema upravljanja v Sloveniji in Veliki Britaniji. Prikazane so skupne značilnosti in razlike med obema nacionalnima sistemoma ter sistemom upravljanja, določenim na ravni Evropske unije.
Naslovnica

Poenostavljena prisilna poravnava - izvršilni naslov?

Podjetje in delo, 2018/1

Borut Leskovec, 1.1.2018

Borut Leskovec, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Avtor se v prispevku ukvarja z učinki poenostavljene prisilne poravnave, in sicer z vprašanjem, ali in v katerih primerih je pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave izvršilni naslov. V poenostavljeni prisilni poravnavi obstajata dva načina glasovanja o njenem sprejetju - z glasovnicami ali pa s pogodbo o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, ki je sklenjena med insolventnim dolžnikom in upniki v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Le kombinacija zadnjega s pravnomočnim sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave je izvršilni naslov. V praksi težave povzroča neenotna sodna praksa, ki sprejema nasprotujoče si odločitve.
Naslovnica

Izključitev delničarja iz delniške družbe

Podjetje in delo, 2018/1

Nace Novak, 1.1.2018

Nace Novak, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja. Izključitev določa v primeru, če delničar nepravočasno vplača osnovni kapital. V takem primeru gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev je mogoča samo, kadar je družbenik s to možnostjo seznanjen že pred prevzemom delnic. Poleg tega ZGD-1 celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj 90 odstotkov delnic, lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Ključne besede: delniška družba, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, kaduciteta Title: Exclusion of Shareholder from a Public Limited Company Abstract: The exclusion of a shareholder from a public limited company is enabled by the Companies Act (ZGD-1). The law fully regulates the ways and consequences of the exclusion of a shareholder. ZGD-1 provides the possibility of exclusion for capital companies in the event that the shareholder does not meet the deadline in which payment of the share capital has to be completed. The exclusion is done by a special forfeiture of shares procedure, whose purpose is to provide basic capital and to force the shareholder to fulfil the main obligations of payment. Likewise, the law permits the exclusion of a shareholder in the procedure where shares of a public limited company are forcefully withdrawn. Such exclusion is possible only in cases where the shareholder is already aware of this possibility before the withdrawal of shares.
Naslovnica

Obdavčevanje poslovnih dobičkov stalne poslovne enote

Podjetje in delo, 2018/1

Matjaž Kovač, 1.1.2018

Matjaž Kovač, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Tuje družbe morajo pri obdavčevanju dobička upoštevati dva ali več pravnih sistemov, in sicer pravni sistem države, v kateri družba trajno posluje, in pravni sistem države, katere rezident je družba oziroma lastnica stalne poslovne enote. Za večino oblik prihodkov, predvsem prihodkov od poslovanja in investicijskih prihodkov, je problem dvojnega obdavčenja zanesljivo rešen s konvencijo OECD za odpravo dvojnega obdavčenja (model OECD). Pojem stalne poslovne enote se vsebinsko veže na pojem dvojnega obdavčenja in njegove odprave. Nacionalna zakonodaja držav OECD različno ureja obdavčevanje dobičkov, vezanih na stalno poslovno enoto. Posledica razvoja svetovne trgovine, transparentne obravnave modela OECD glede odprave dvojnega obdavčenja in elektronskega poslovanja je bila določitev splošnih in posebnih pravil glede vprašanja, kateri dobički pripadajo stalni poslovni enoti ter kako in kje se ti lahko obdavčijo. Ključne besede: obdavčevanje, poslovni dobički, rezident, nerezident, stalna poslovna enota Title: Taxation of Business Profits of Permanent Establishments
Naslovnica

Pogodba o zaposlitvi z agencijskim delavcem

Podjetje in delo, 2018/1

Avtor ni naveden, 1.1.2018

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 1/2018V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je za zakonitost takšne pogodbe bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti. Ob ugotovitvi, da pri uporabniku niso bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka s tožnico nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je v primeru agencijskih delavcev takšna pogodba lahko zakonito sklenjena le v primeru, če je pri uporabniku podan eden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Naslovnica

Bilančnopravni vidiki odprave pripoznanja finančnega instrumenta po MSRP 9 glede na določbe ZGD-1 o oblikovanju bilančnega dobička

Podjetje in delo, 2018/1

Marijan Kocbek, 1.1.2018

Marijan Kocbek, Podjetje in delo, 1/2018S 1. januarjem 2018 je začel veljati novi Mednarodni standard računovodskega poročanja 9 - Finančni instrumenti, ki daje glede vrednotenja (vseh) finančnih instrumentov načeloma dve možnosti, tj. da podjetje finančne instrumente razvrsti kot pozneje merjene po odplačni vrednosti, po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Posebej za naložbe v kapitalske instrumente pa daje možnost, da se poznejše spremembe poštene vrednosti naložbe v kapitalski instrument predstavi v drugem vseobsegajočem donosu, točka 5.7.5:
Naslovnica

Odškodninska odgovornost v zvezi s postopki javnega naročanja

Podjetje in delo, 2018/1

Damjan Možina, 1.1.2018

Damjan Možina, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Prispevek obravnava vprašanja odškodninske odgovornosti za kršitve v postopku oddaje javnih naročil. Uvodoma predstavlja ureditev v pravu EU, ki temelji predvsem na tako imenovani splošni pravovarstveni direktivi (89/665/EGS), ki na zelo splošen način zagotavlja povrnitev škode zaradi kršitev pravil javnega naročanja, podrobnosti pa prepušča nacionalnemu pravu, ter "sektorski" direktivi (92/13/EGS), ki precej bolj podrobno ureja vprašanje povrnitve stroškov izdelave ponudbe. Osrednji del članka predstavlja področje odškodninske odgovornosti za kršitev prava javnih naročil v slovenskem pravu. Avtor najprej razpravlja o možnih pravnih podlagah odgovornosti. Sledi analiza ureditve 49. člena ZPVPJN, posebna pozornost pa je namenjena vprašanju obsega povrnitve škode. Avtor zagovarja stališče, da je neizbranemu ponudniku mogoče priznati ne le povrnitev stroškov izdelave ponudbe (tako imenovani negativni interes), ampak pod določenimi pogoji tudi izgubljeni dobiček (tako imenovani pozitivni interes). Avtor opozarja, da na področju veljave "sektorske" direktive za povrnitev stroškov izdelave ponudbe velja posebna, do oškodovanca prijaznejša ureditev, ki bi morala veljati tudi na splošno.
Naslovnica

Pravna argumentacija o odvezi dolžnosti prijaviti račun v tujini za nerezidente v Republiki Sloveniji

Podjetje in delo, 2017/8

Tomaž Kuralt, 1.12.2017

Tomaž Kuralt, Podjetje in delo, 8/2017Title: Legal Argument for Discharge of Obligation to Register an Account Abroad for Non-Residents in the Republic of Slovenia 1. Uvod
Naslovnica

Varstvo delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru spremembe delodajalca: primer prava Republike Srbije

Podjetje in delo, 2017/8

Ljubinka Kovačević, 1.12.2017

Ljubinka Kovačević, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Postopek prostovoljnega in delnega usklajevanja srbske zakonodaje z delovnim pravom Evropske unije (EU) je bil sprožen na začetku tega tisočletja, njegov končni cilj pa je sprejetje celotnega pravnega reda EU na tem področju, kar je pogoj za članstvo v EU. Pravni red EU zato še vedno močno vpliva na razvoj delovnega prava v Srbiji, toda le v zvezi z zakonodajo EU, medtem ko je vpliv odločitev Sodišča EU skoraj zanemarljiv, če sploh obstaja. Ta sklep velja tudi, ko gre za pravila o varstvu delavcev v primeru spremembe delodajalca, vključno z njihovim varstvom pred prenehanjem pogodb o zaposlitvi zaradi spremembe delodajalca kot takšne. Ker tega varstva ni mogoče pravilno in popolnoma razumeti brez opozarjanja na koncept spremembe delodajalca v srbskem pravu ter na ključne vidike varstva delovnih pravic v primeru te oblike sukcesije, bo to vprašanje v prvem delu članka obravnavano v luči evropskega koncepta prenosa podjetja. V nadaljevanju bo analizirana normativna vsebina načela ohranitve zaposlitve v primeru spremembe delodajalca in vprašanje varstva delavcev pred neutemeljeno odpovedjo, še zlasti pa vprašanje spremembe delodajalca kot neutemeljenega razloga za odpoved. Slednje se zdi pomembno, saj je v pravu Republike Srbije prepoved odpovedi posredna posledica zakonskih določb o spremembi delodajalca. Kljub temu pa so v praksi pogoste zlorabe pooblastil delodajalcev, kar je povzročilo odpuščanje izjemno velikega števila delavcev neposredno pred prestrukturiranjem podjetij ali kmalu po njem, medtem ko so delovne razmere delavcev, katerih zaposlitev je ohranjena, znatno poslabšane. Ključne besede: sprememba delodajalca, delavske pravice, odpoved pogodbe o zaposlitvi, srbsko pravo, usklajevanje s pravom EU Title: Protection of Employees against Dismissal in the Event of Change of Employer: Case of Serbian law Abstract: The process of voluntary and partial harmonisation of Serbian law with EU labour law started at the b
Naslovnica

Obveznost priglasitve koncentracij

Podjetje in delo, 2017/8

Peter Gorše, 1.12.2017

Peter Gorše, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek:Avtor v prispevku obravnava predvsem obveznost priglasitve koncentracij Javni agenciji Republike Slovenije (AVK), ki nastane, kadar pride do kvalitativne spremembe nadzora nad podjetjem oziroma ekonomsko celoto. Podrobneje so predstavljeni pravni in ekonomski pogoj, ki morata biti izpolnjena za nastanek obveznosti priglasitve koncentracije, možnost AVK, da začne postopek presoje koncentracije tudi, če ekonomski pogoj ni izpolnjen, ter nekatere nejasnosti glede trenutka nastanka obveznosti priglasitve s poudarkom na postopkih prestrukturiranja podjetij v težavah. Ključne besede: priglasitev koncentracije, AVK, konkurenca, pravni pogoj, ekonomski pogoj, tržni delež Title: Obligation of Notification of Concentrations Abstract: The author deals mainly with the obligation to notify the Slovenian Competition Protection Agency (CPA) of a concentration that occurs upon qualitative change of control over the undertaking or economic entity. The discussion focuses on the legal and economic condition that must be met in order for the notification obligation to arise, the possibility of the CPA to initiate the concentration assessment even if the economic condition is not met, and certain dilemmas concerning the triggering moment of the notification obligation, with emphasis on the restructuring of firms in difficulty. Key words: notification of the concentration, CPA, competition, legal condition, economic condition, market share
Naslovnica

Analiza zadeve Post Danmark II

Podjetje in delo, 2017/8

Nina Dajčman, 1.12.2017

Nina Dajčman, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje rabatov v konkurenčnem pravu EU s poudarkom na analizi zadeve C-23/14, Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det, ki se nanaša na vprašanje, ali je dansko podjetje Post Danmark v letih 2007 in 2008 z uporabo rabatne sheme zlorabilo svoj prevladujoči položaj na trgu za razpošiljanje masovne pošte prejemnikom na Danskem. Pri tem avtorica poudarja spremenjeni koncept analize meril, ki jih je treba upoštevati ob presoji rabatov prevladujočih podjetij, prav tako pa se opredeli do vprašanja uporabe testa enako učinkovitega konkurenta. Odločitev v zadevi Post Danmark A/S proti Konkurrencer?det je ena zadnjih, v katerih je Sodišče EU podalo razlago člena 102 PDEU v primeru rabatnih shem podjetij s prevladujočim položajem in s tem nakazalo nov koncept tega področja konkurenčnega prava EU. Avtorica ugotavlja, da odločitev v obravnavani zadevi sicer ni zadostila vsem pričakovanjem po jasnejši opredelitvi presoje rabatov, vendar je z opredelitvijo pojma dejanske okoliščine in odločitvijo, da test enako učinkovitega konkurenta ni pravno zavezujoč, kljub temu začrtala pomembne smernice za nadaljnje delo Sodišča EU. Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, rabati in popusti, zvestobni rabati, zadeva Post Danmark, konkurenčno pravo, test enako učinkovitega konkurenta Title: Analysis of Case Post Danmark II Abstract: The article discusses the question of rebates in the EU competition law with emphasis on the analysis of the Case C-23/14 Post Danmark A/S v. Konkurrencer?det, which refers to the question of whether the Danish company Post Danmark A/S had abused its dominant position on the market of mass mail distribution in 2007 and 2008 by using a rebate scheme. The author puts an emphasis on the changed concept of analysis of the standards that are to be taken into account when deciding on the rebate schemes used by dominant undertakings. The author also takes a position on the question of applicatio
Naslovnica

Plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe

Podjetje in delo, 2017/8

Avtor ni naveden, 1.12.2017

Avtor ni naveden, Podjetje in delo, 8/2017Title: Payment of Compensation for Non-Pecuniary Damage due to Impairment of Reputation and Goodwill of Legal Entity Povzetek: Če se izkaže, da sporna izjava že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg in tipizirano škodo, ki ga ta predstavlja, pripada vsaj določena pravična denarna odškodnina. Če pa tožeča stranka ob tem navede še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je objava povzročila, to pomeni le to, da ji bo prisojena višja odškodnina, kot bi ji sicer pripadala že zaradi samega objektivno zaznavnega posega oziroma njegovega zrcalnega učinka v sferi ugleda in dobrega imena pravne osebe. Sodišče mora torej v okviru preizkusa sklepčnosti tožbe presoditi le to, ali trditvena podlaga ponuja domnevno protipravno izjavo in njen zrcalen negativen učinek na ugled in dobro ime pravne osebe.
Naslovnica

Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala – navidezna resničnost varstva upnikov?

Podjetje in delo, 2017/8

Gregor Drnovšek, 1.12.2017

Gregor Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Ena izmed osrednjih značilnosti poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala je oslabljeno varstvo upnikov. Od finančno prizadete družbe je namreč težko pričakovati, da bo pri zmanjšanju osnovnega kapitala, ki je namenjeno sanaciji, sposobna varovati upnike po istih merilih, kot veljajo pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala. V prispevku avtor analizira zakonsko ureditev varstva upnikov. Osredotoča se na zmanjšanje osnovnega kapitala, ki je namenjeno pokrivanju izgube. Pri tem utemelji, zakaj je ta vendarle prešibka glede na učinke te oblike zmanjšanja osnovnega kapitala, in pojasni, kako je mogoče s spremembo zakona to vrzel zapolniti. Ključne besede: poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, izplačilna prepoved, vezanost premoženja Title: Simplified Subscribed Capital Reduction - Virtual Reality of Safeguarding of Creditors Abstract: One of the central characteristics of simplified subscribed capital reduction is a weakened regime of safeguarding of creditors. It is namely most difficult to expect from a distressed company undergoing simplified subscribed capital reduction, which is intended for recovery, to safeguard its creditors to the same extent as in the case of ordinary reduction of subscribed capital. The article provides an analysis of the statutory regime governing the safeguarding of creditors. The focus is on subscribed capital reduction aimed at covering loss. In doing so, an elaboration is made on why this regime is nevertheless too weak with regard to the effects brought forth by this type of subscribed capital reduction, and explanation is provided on how this gap can be bridged via modification of the law. Key words: simplified subscribed capital reduction, safeguarding of creditors, payment ban, tied down assets
Naslovnica

Posli v zvezi s pravicami na nepremičninah in uporaba pravil javnega naročanja

Podjetje in delo, 2017/8

Klemen Drnovšek, 1.12.2017

Klemen Drnovšek, Podjetje in delo, 8/2017Povzetek: Osebe javnega prava sklepajo številne posle v zvezi s pravicami na nepremičninah, v katerih nastopajo tako v vlogi lastnika nepremičnin kot tudi v vlogi interesenta za pridobitev pravic na nepremičninah. Čeprav so tovrstni posli praviloma izvzeti iz pravil javnega naročanja, pa to za vse pogodbe o prenosu ali obremenitvi pravic na nepremičninah ne drži. Avtor v prispevku obravnava različne oblike poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah in na podlagi prakse Sodišča Evropske unije predstavi smernice, ki določajo, kdaj in v katerih primerih poslov v zvezi s pravicami na nepremičninah je pravila javnega naročanja treba upoštevati. V prispevku obravnava tudi primere in aktualna vprašanja iz slovenske prakse. Ključne besede: elementi javnega naročanja, izjeme javnega naročanja, nepremičnine, pridobitev zemljišča, stavbna pravica, obstoječe stavbe, zadeva Helmut Müller, javno naročilo gradnje, koncesija gradenj, javno-zasebno partnerstvo Title: Transactions Relating to Rights in Real Estate and the Use of Public Procurement Rules Abstract: Entities governed by public law enter into many transactions relating to rights in real estate, in which they act as both the owner of real estate and the person interested in acquiring rights in real estate. Although such transactions are generally exempt from the rules of public procurement, this does not necessarily apply to all contracts for the transfer of rights in real estate and encumbrance thereof. In the article, the author addresses various forms of transactions relating to rights in real estate, and on the basis of the case law of the Court of Justice of the European Union presents guidelines that determine when and in which cases of transactions relating to rights in real estate are the rules of public procurement applicable. The article also addresses cases and current issues in Slovenian practice. Key words: elements of public procurement, exceptions to public procurement, real
Naslovnica

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Podjetje in delo, 2017/6-7

Marijan Debelak, 1.10.2017

Marijan Debelak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtor obravnava sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z Direktivo Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti. Pri tem se osredotoča na pojme podjetja, delavca in kolektivnega odpusta ter posledice takšnega tolmačenja za sodno prakso. Podaja pregled prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Poudarja novejšo sodno prakso, ki zajema okvire sodne presoje zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga v primerih odpovedi manjšemu in večjemu številu delavcev ter obstoj poslovnega razloga v primerih manjših odstopanj od poslovanja, znižanja plač in spremembe sistemizacije delovnih mest, nadomeščanja in zaposlovanja novih delavcev, podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in obstoja nadurnega dela. Predstavlja tudi prakso v zvezi z določitvijo presežnih delavcev, predvsem uporabo kriterijev, ter z določitvijo primerljivih delavcih in števila delavcev, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi ustreznih postopkov odpovedi. Ključne besede: kolektivni odpust, podjetje, delavec, poslovni razlog, znižanje plače, sprememba akta o sistemizaciji, nove zaposlitve, kriteriji za določitev, primerljivost delavcev, število nepotrebnih delavcev Title: Termination of Employment for Economic, Technological, Structural and Similar Reasons Abstract: The author discusses case law of the EU Court regarding Council Directive 98/59/EC on the approximation of the laws of the Member States relating to collective redundancies, focusing on the concepts of establishment, worker and collective redundancies, as well as the consequences of such interpretation for case law. It present a review of case law of the Supreme Court of the Republic of Slovenia on provisions of the Employment Relationship Act related to termination of employment for business reasons. It emphasises recent case la
Naslovnica

Dileme v zvezi z napotitvijo delavcev

Podjetje in delo, 2017/6-7

Luka Tičar, 1.10.2017

Luka Tičar, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Področje napotitev delavcev v okviru izvajanja storitev EU je resen problem, saj kljub želji zagotoviti napotenim delavcem primerno varstvo in delovnopravni položaj v praksi ni tako. Delno se je problematika uredila s sprejetjem izvedbene direktive, ki zmanjšuje število zlorab in izogibanje pravnim pravilom, a osnovni problem ostaja. Po veljavni pravni ureditvi in praksi Sodišča EU so napoteni delavci v državi napotitve upravičeni do zgolj minimalnih delavskih pravic. V postopku sprejemanja je revizija osnovne direktive, ki naj bi to spremenila in privedla do še nekaterih sprememb. Izvedbeno direktivo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o čezmejnem opravljanju storitev. Zakon o delovnih razmerjih pa je že danes primerljiv s predlaganim besedilom revizije direktive. Ključne besede: napoteni delavci, svoboda izvajanja storitev, izvedbena direktiva, minimalni obseg pravic delavcev Title: Dilemmas regarding Posting of Workers Abstract: The field of posting of workers in the framework of the provision of services represents a serious problem for the EU. Despite a wish to guarantee workers proper labour protection, that is not case in practise. The situation has partially improved with the adoption of an implementing directive, which prevents abuse and circumvention, but the initial problem remains. According to valid legal regulation and case law of the EU Court, posted workers are entitled only to minimum labour rights of the host state. A revision of the basic directive is in the process of adoption, which would bring some changes in this regard. Slovenia transposed the implementing directive by enacting the Transnational Provision of Services Act. The content of the Employment Relationship Act is already comparable with the draft text of the revision of the basic directive. Key words: posted workers, freedom of services, implementing directive, minimum level of workers'' rights
Naslovnica

Negotova prihodnost kolektivnih delovnih razmerij

Podjetje in delo, 2017/6-7

Valentina Franca, 1.10.2017

Valentina Franca, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Izhodišče prispevka je teza, da je prihodnost kolektivnih delovnih razmerij negotova, kar velja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Glavni dejavniki in okoliščine, ki ogrožajo sedanji sistem kolektivnih delovnih razmerij, so spremembe na trgu dela, oslabljena moč in delovanje sindikatov, problematika združevanja delodajalcev in pravna neurejenost področja. Delavci, ki delajo v netipičnih oblikah dela, so prikrajšani pri uresničevanju kolektivnih pravic, na kar vplivajo tako pravna regulativa kakor tudi druge družbene okoliščine. Pred delavskimi predstavniki, zlasti sindikati, je veliko izzivov, kako redefinirati svoj položaj na trgu dela s ciljem ne le obstoja, temveč učinkovitega in legitimnega zastopanja interesov delavcev v socialnem dialogu. Težnje delodajalcev po decentralizaciji kolektivnih pogajanj in večji prožnosti pri sklepanju pogodb, katerih predmet je delo, sočasno s problematiko (ne)združevanja v delodajalska združenja, za obstoječa kolektivna delovna razmerja pomenijo resno grožnjo. Država v vlogi zakonodajalca bi morala aktivneje vstopiti v ta razmerja, saj zakonodaja iz časa osamosvojitve že dolgo ne ustreza družbenim in poslovnim razmeram. Zato ocenjujemo, da so potrebne tako normativne kot dejanske družbene spremembe, če želimo ohraniti kolektivna delovna razmerja na taki ravni, da bodo lahko izpolnjevala svoj namen. Ključne besede: kolektivna delovna razmerja, sindikati, sveti delavcev, netipične oblike dela, socialni dialog, delodajalska združenja Title: Uncertain Future of Collective Employment Relationships Abstract: The paper''s thesis is that the future of collective employment relationships is uncertain, both at national and international level. It highlights the changes in the labour market, undermined power and activity of trade unions, issues relating to the mergers of employers and shortcomings in the legal regulation in this field as the main factors and circumstances jeopardiz
Naslovnica

Vpliv informacijske tehnologije na delovna razmerja

Podjetje in delo, 2017/6-7

Darja Senčur Peček, 1.10.2017

Darja Senčur-Peček, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Množična uporaba mobilnih informacijsko-komunikacijskih naprav (prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov) v zvezi z delom delavcem omogoča, da delo opravljajo kjerkoli in kadarkoli. V prispevku so obravnavana vprašanja, ki se v okviru tega nanašajo na opredelitev delovnega časa delavcev ter na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Avtorica ugotavlja, da delodajalci z zahtevo po stalni dosegljivosti delavcev posegajo v njihov prosti čas, saj se v delovni čas všteva samo obdobje dejanskega dela zunaj delovnega mesta z uporabo IK-tehnologije. Psihosocialna tveganja (ki vključujejo stalno dosegljivost) so poleg ergonomskih tveganj najpomembnejši izziv glede varnega in zdravega dela z mobilnimi informacijsko-komunikacijskimi napravami. Ključne besede: digitalizacija, informacijska tehnologija, delovno razmerje, delovni čas, stalna dosegljivost, varnost in zdravje pri delu Title: Impact of Information Technology on Employment Relationships Abstract: The widespread use of mobile information and communication devices (laptops, tablets, mobile phones) in connection with work allows employees to perform their work anywhere and anytime. The article addresses issues related to the definition of employees'' working time and to the safety and health at work. The author concluded that by requesting a constant availability, the employers are interfering with their employees'' leisure time because only the time when the employee is actually performing work outside the workplace by way of information and communication technology is considered a working time. Psychosocial risks (which include constant availability) are, in addition to ergonomic risks, the most important challenge related to safe and healthy work with mobile information and communication devices. Key words: digitalisation, information technology, employment relationship, working time, constant availability, safety and health at work
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 26 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura

< Vsi

Podjetje in delo

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

2018(14) 2017(44) 2016(65) 2015(64)
2014(72) 2013(48) 2012(50) 2011(74)
2010(56) 2009(16) 2008(50) 2007(13)
2006(79)

Avtorji

A B C ĆČ D Đ EF G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž