FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki > 2014
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 15
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 357)
Publikacija Članek
Naslovnica

Podatki za obračun plač za december 2014

FinD-INFO članki, 2014

IUS SOFTWARE, 22.12.2014

Delovna razmerja

FinD-INFO članki, 22.12.2014Podatki za obračun plač za december 2014
Naslovnica

Kaj vse šteje za osebno dopolnilno delo - sistem vrednotnic

FinD-INFO članki, 2014

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake zmožnosti, 19.12.2014

Delovna razmerja

FinD-INFO članki, 19.12.2014Z novim letom bo stopil v veljavo še zadnji del določb spremenjenega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki uvaja sistem vrednotnic. Razširil se bo nabor del, ki jih bo mogoče opravljati v okviru osebnega dopolnilnega dela in jih opredeljuje Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo.
Naslovnica

Povrnitev stroškov pooblaščenca, ki ni odvetnik

FinD-INFO članki, 2014

Julija Žičkar, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 19.12.2014

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 19.12.2014Stranki s pooblaščencem, ki ni odvetnik, v primeru uspeha v upravnem sporu, ki sledi davčnemu postopku, ne pripada enak pavšalni znesek stroškov kot stranki, ki jo zastopa odvetnik. Ali je takšna ureditev skladna z Ustavo RS ?
Naslovnica

Izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe

Pravna praksa, 2014/49-50

Avtor ni naveden, 18.12.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2014Od 17. novembra 2011 aktivni družbeniki pravnih oseb, izbrisanih po tem datumu, za njihove obveznosti ne odgovarjajo več. Pri tem ni pomembno, ali gre za obveznosti pravnih oseb, proti katerim so upniki pred izbrisom že pridobili pravnomočno odločbo o poplačilu obveznosti (ali proti katerim so sprožili ustrezne postopke za pridobitev take odločbe ali pa takih postopkov še niti začeli niso). Odločilen je samo datum prenehanja pravne osebe, pri gospodarskih družbah torej datum njenega izbrisa iz sodnega registra.
Naslovnica

Nadzor nad delavcem

Pravna praksa, 2014/49-50

dr. Nana Weber, 18.12.2014

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2014Delodajalec v zasebnem sektorju je predpisal, da mora delavec pri delu nositi delovno haljo, ki jo šteje za osebno varovalno opremo. Ker je pri povišanih temperaturah za delavce zaradi dolgih rokavov in težjega blaga neudobna, jo delavci med delom slečejo. Delodajalec želi tako ravnanje sankcionirati in od vodje zahteva, da pridobi izjavo priče (sodelavca) o slačenju, da vodja delavca brez halje fotografira, nato pa to pošlje delodajalcu oziroma od njega pooblaščeni osebi.
Naslovnica

Jamčevanje za stvarne napake - OZ - ZVPot

Pravna praksa, 2014/49-50

Avtor ni naveden, 18.12.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2014Sodba II Ips 68/2012, 18. september 2014 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cp 326/2011) ZVPot pravnih posledic stvarnih napak na nepremičninah ne ureja, zato je treba uporabiti OZ. OZ - prvi, drugi in tretji odstavek 468. člena ZVPot - 1. in 37.c člen Iz obrazloži
Naslovnica

Ujetost mednarodne finančne regulative

Pravna praksa, 2014/49-50

mag. Peter Skok, 18.12.2014

mag. Peter Skok, Pravna praksa, 49-50/2014Čeprav bi bilo mogoče pričakovati, da bi se od začetka globalne finančne krize leta 2008 do zdaj stališča o njenih vzrokih vsaj načeloma poenotila, so pričakovanja ostala neizpolnjena. Kljub različnim interesno pogojenim oziroma obarvanim pristopom v opredeljevanju vzrokov in analiziranju pomena in vpliva posameznih dejavnikov za nastanek krize ni mogoče prezreti pomena dejavnika, ki je označen kot neuspeh finančne regulative, v benevolentni kvalifikaciji, oziroma kot posledica ujetosti finančne regulative v jasnejši opredelitvi.
Naslovnica

Zastaranje terjatev upravnika večstanovanjske stavbe do etažnih lastnikov

Pravna praksa, 2014/49-50

Avtor ni naveden, 18.12.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2014Na podlagi 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ zastarajo terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, v enem letu. Zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). Presoja sodišč prve in druge stopnje, da so terjatve tožeče stranke, ki izvirajo iz računov, izstavljenih pred 1. januarjem 2010, zastarale, je pravilna. Tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik založil za etažnega lastnika, namreč zastara v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo tri mesečno oziroma v krajših rokih. Slednje je edina razlikovalna okoliščina, ki vpliva na uporabo posebnega, krajšega zastaralnega roka namesto splošnega 5-letnega zastaralnega roka. Na uporabo zastaralnega roka v tem primeru ne vpliva pravna podlaga obligacijskega razmerja, saj za to v zakonu ni najti podlage.
Naslovnica

Imenovanje prokurista

Pravna praksa, 2014/49-50

Miha Šercer, 18.12.2014

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2014Predvsem je treba poudariti, da prokurist po svoji pravni naravi ni zakoniti (korporacijski) zastopnik družbe, temveč upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe. Prokurist ni organ družbe.
Naslovnica

Solidarnostna pomoč zaradi poškodbe zunaj dela

Pravna praksa, 2014/49-50

dr. Nana Weber, 18.12.2014

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2014Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti določa, da delavcu pripada solidarnostna pomoč v primeru odsotnosti zaradi bolezni nepretrgano nad 90 dni.
Naslovnica

Diskriminacija pri plačilu dodatka

Pravna praksa, 2014/48

dr. Nana Weber, 11.12.2014

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 48/2014Nekateri delavci opravljajo (isto) delo na domu tudi zunaj rednega delovnega časa, ob vikendih. Delodajalec trem delavcem plačuje dodatek za nadurno delo, delavcu, ki je prišel zadnji, pa namesto dodatka omogoča koriščenje prostih ur. Delavec vseh prostih ur niti ne more koristiti, sicer pa bi želel izplačilo dodatka.
Naslovnica

Odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe

Pravna praksa, 2014/48

Avtor ni naveden, 11.12.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2014Nadzorni svet mora na podlagi statutarnih določb na predlog sveta delavcev zaradi izrečene nezaupnice odpoklicati delavskega direktorja, sme pa ga odpoklicati tudi (samo) na podlagi lastnih ugotovitev o hujših kršitvah obveznosti, ki jih ima delavski direktor kot član uprave.
Naslovnica

Službeni telefon namesto dodatka

Pravna praksa, 2014/48

dr. Nana Weber, 11.12.2014

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 48/2014Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije omejuje čas pripravljenosti na delo na domu na največ pet dni v mesecu in določa dodatek k osnovni plači v višini 10 odstotkov. Delodajalec želi namesto uporabe instituta pripravljenosti na delo na domu delavcem dati službeni telefon, na katerega bi jih klical, ko bi jih potreboval. Pogodbe o zaposlitvi te obveznosti delavca ne določajo.
Naslovnica

Prevzem dokumentacije družbe v stečaju

Pravna praksa, 2014/48

Irena Vovk, 11.12.2014

Irena Vovk, Pravna praksa, 48/2014Družba (pravna oseba zasebnega prava) je najprej od družbe v stečaju v najem vzela poslovno enoto tehničnih pregledov, nato pa je na dražbi kupila omenjeno nepremičnino poslovne enote, saj namerava nadaljevati dejavnost družbe v stečaju. Stečajnega upravitelja zanima, ali lahko družbi v hrambo posreduje arhiv družbe v stečaju?
Naslovnica

Dokapitalizacija družbe v Srbiji

FinD-INFO članki, 2014

Inštitut za računovodstvo, 11.12.2014

Gospodarsko pravne zadeve

FinD-INFO članki, 11.12.2014Smo 83-odstotni lastnik družbe v Srbiji. Opravili bi radi dokapitalizacijo, tako da bi vstopil nov partner, ki bi za svoj vložek postal 25-odstotni lastnik. Naš delež bi se tako zmanjšal, v denarnem znesku pa bi ostal enak.
Naslovnica

Razlaga pogodbe o vezavi tolarskih sredstev - "Modro varčevanje"

Pravna praksa, 2014/48

Avtor ni naveden, 11.12.2014

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2014Revizijske navedbe, da izpodbijana pogodbena določba ni sporna in nejasna, ker jasno določa, da se obrestne mere določajo skladno s sklepi toženke, ki veljajo ob vsakokratni obnovitvi vezave, so neutemeljene. Kot sta nižji sodišči že pravilno pojasnili, je v sporni določbi določeno tudi, da se pri prvih šestih obnovitvah realna obrestna mera poveča. Ker so bili ob obnovitvi vezave v veljavi sklepi banke, ki so obrestne mere zniževali, teh sklepov ni bilo mogoče upoštevati. 5. člen pogodbe je na podlagi jezikovne in logične razlage jasno pomensko zaprt navzdol (torej da se smejo obrestne mere zgolj zviševati, ne pa tudi zniževati), nejasen oziroma pomensko odprt pa navzgor v smislu stopnje zviševanja obrestne mere. S tem je bila spornost 5. člena pogodbe v tej pravdi izkazana. V takem položaju pa zakon narekuje ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank in razumevanje sporne določbe v smislu načel obligacijskega prava (drugi odstavek 99. člena ZOR).
Naslovnica

Vključujoče delovno okolje prinaša koristi

Pravna praksa, 2014/48

Jasmina Beganović, 11.12.2014

Jasmina Beganović, Pravna praksa, 48/2014Vključujoče delovno okolje ne izboljšuje zgolj položaja delavcev, temveč imajo od končnega rezultata korist predvsem delodajalci. Čeprav slovenske gospodarske družbe na tem področju na splošno zaostajajo za tujimi, nekatere med njimi vključujoče delovno okolje dosledno zagotavljajo že več let. Na Posvetu o etiki in vključujočem delovnem okolju, organiziranem na pobudo Inštituta za razvoj vključujoče družbe (IRVD), so bili 4. decembra 2014 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani strokovno predstavljeni učinki takega delovnega okolja in primeri dobre prakse v Sloveniji.
Naslovnica

Ni zanemarljivo, skozi kakšna očala gledamo

Pravna praksa, 2014/48

Matej Tomažin, 11.12.2014

Matej Tomažin, Pravna praksa, 48/2014Ob izteku leta je v domačem ozračju še zmeraj občutek, kot da je razneslo bombo in je porušena večina mostov. Mnogi še vedno stokajo, da je vse narobe in da se nič ne da. Javna občila pa še vedno tekmujejo, kdo bo objavil najbolj negativno novico. Toda dvig nad ljubljansko (slovensko) meglo hitro razkrije, da je leto 2014 prineslo vsega po malem: od izrednih geopolitičnih zasukov do novih rekordov na nekaterih zahodnih borzah.
Naslovnica

Novela ZUJF: Obvezne starostne upokojitve v javni upravi

FinD-INFO članki, 2014

mag. Jasmina Potrč, 11.12.2014

Delovna razmerja

FinD-INFO članki, 11.12.2014Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je prvotno določal, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za moške na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Naslovnica

Spremembe na področju študentskega dela in na področju zaposlovanja mladih

FinD-INFO članki, 2014

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake zmožnosti, 5.12.2014

Delovna razmerja

FinD-INFO članki, 05.12.2014Vlada je konec novembra sprejela predlog zakonske spremembe na področju študentskega dela in zaposlovanja mladih za nedoločen čas. Eden ključnih ciljev vlade je zmanjšati brezposelnost in prekernost dela med mladimi. Temu cilju so namenjeni tudi ukrepi in spremembe na dveh področjih: na področju...
Naslovnica

Iz sodne prakse: Poslovna skrivnost

FinD-INFO članki, 2014

mag. Jasmina Potrč, 5.12.2014

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 05.12.2014Kot poslovna skrivnost se lahko štejejo zgolj podatki, ki so skladno z zakonodajo jasno in konkretno opredeljeni, ne pa podatki, javni po zakonu in podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Naslovnica

Ostreje proti lažnim izjavam v ugovoru zoper izvršbo

Pravna praksa, 2014/47

Igor Kadunc, 4.12.2014

Igor Kadunc, Pravna praksa, 47/2014V gospodarstvu smo vsi pozdravili ukrepe, da bi postale izterjave nespornih dolgov učinkovitejše. Vendar je razočaranje veliko, ko spoznaš, da ima tudi tu sistem luknje. Da se ga da izigravati tako, da je ostalo pravzaprav vse po starem. Postaneš pa besen, ko vidiš, da se to jemlje kot nekaj normalnega, da se nihče ne trudi lukenj, ki so ostale ali nastale v zakonodaji, ustrezno zamašiti. Če prav razumem članek Ambroža Cvahteta, se pojavlja pod vprašaj celotna ideja, ker naj bi dolžniki ne imeli dovolj pravic ... Tega sicer ne razumem povsem, kajti sklep, izdan v elektronskem postopku, lahko dolžnik takoj zaustavi.
Naslovnica

Čezatlantsko gospodarsko partnerstvo - grožnja ali priložnost?

Pravna praksa, 2014/47

dr. Andrej Friedl, 4.12.2014

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 47/2014Pogajanja EU in ZDA o t. i. Čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (angl. Transatlantic Trade and Investment Partnership - TTIP) povzročajo nemalo vroče krvi. Več kot 400.000 državljanov EU je podpisalo spletno peticijo "Stop TTIP" in proti podobnemu sporazumu med EU in Kanado (CETA) zaradi bojazni, da bo morala EU spremeniti svoje varovalne predpise glede gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, generičnih zdravil, varstva osebnih podatkov idr. Po drugi strani so analize pokazale, da bi imela evropska podjetja, delavci in državljani od TTIP velike koristi. V tem prispevku se bom posebej dotaknil vprašanja vključitve arbitražnega reševanja sporov med vlagatelji in državami (angl. Investor-State Dispute Settlement - ISDS) v ta sporazum, ki mu tudi mnogi nasprotujejo, češ da bi morale države plačevati korporacijam visoke odškodnine, če ne bi spremenile predpisov, ki bi ogrožali njihov dobiček.
Naslovnica

Slovenija v EU - deset let pozneje

Pravna praksa, 2014/47

dr. Matej Avbelj, 4.12.2014

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 47/2014Ko sem se ob desetletnici članstva Slovenije v EU znani profesorici evropskega prava, ki dobro pozna razmere v tem delu Evrope, pritoževal, v kakšnem stanju smo se znašli, me je hitro postavila na realna tla. Kaj ste pa mislili - da boste Avstrija? No, s tal me je pobrala hkratna pripomba, da imajo srednjeevropske države pravzaprav veliko srečo, da sploh so v EU, saj bi sicer živele scenarij Latinske Amerike. Kje je torej Slovenija danes in kam gremo?
Naslovnica

Ukrepi prestrukturiranja velike ali srednje družbe v postopku prisilne poravnave

Pravna praksa, 2014/47

dr. Nina Plavšak, 4.12.2014

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 47/2014Ureditev prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)1 je bila z zadnjo novelo (ZFPPIPP-F)2 dopolnjena s posebnimi pravili o prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo. V slabem letu po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F3 je bila v poslovni praksi že uporabljena večina novih pravnih institutov. V tem prispevku so obravnavani položaji in pravna vprašanja glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 15 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(86)

Podjetje in delo(64)

Pravna praksa(207)
 

Področja

< Vsi Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti Delovna razmerja Gospodarsko pravne zadeve Investiranje, financiranje in finančna sredstva Javne finance in javna naročila Letno poročilo in poslovni načrt Osnovni pojmi in pripomočki knjigovodstva, računovodstva in revizije Poslovne poti in stranpoti Samostojni podjetniki, zasebniki, društva in zadruge Statistična in druga poročila Uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP in MRS) Uporaba slovenskih računovodskih standardov (SRS)

Leto objave

< Vsi
2014(357)
> Januar(26) > Februar(27) > Marec(24) > April(42) > Maj(17) > Junij(39) > Julij(23) > Avgust(26) > September(27) > Oktober(38) > November(31) > December(37)

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž