FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki > Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 115)
Publikacija Članek
Naslovnica

Kaj je vzdrževalec likvidnosti?

FinD-INFO članki, 2019

Ljubljanska borza, 11.2.2019

Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti

FinD-INFO članki, 11.02.2019Vzdrževalec likvidnosti je borzni član, ki zagotavlja likvidnost določenega vrednostnega papirja z obveznim dnevnim zagotavljanjem omejenih naročil za nakup in prodajo na trgu v določenem tečajnem razmiku ter sklepanjem poslov na podlagi teh naročil v svojem imenu in za svoj račun.
Naslovnica

Evrosistem zagnal sistem poravnave takojšnjih plačil

FinD-INFO članki, 2018

Evropska centralna banka, 3.12.2018

Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti

FinD-INFO članki, 03.12.2018Evropska centralna banka (ECB) in centralne banke območja evra (evrosistem) so 30. novembra zagnale sistem, ki omogoča neprekinjeno poravnavo takojšnjih plačil po območju skupne valute, odprt pa je tudi za druge članice EU. Gre za naslednji korak v integraciji plačilnih sistemov, ki naj bi prinesel...
Naslovnica

Oderuški krediti s sodno prakso

FinD-INFO članki, 2018

J. Turk Boštjan, Bančni vestnik, 23.10.2018

Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti

FinD-INFO članki, 23.10.2018Čeprav ima kreditojemalec, ki vstopa v kreditno razmerje z banko oziroma z drugo kreditno institucijo, po zakonu o bančništvu sicer manj možnosti, da bo soočen z oderuškim kreditom oziroma z oderuško obrestno mero, pa taki pojavi vendarle niso nemogoči.
Naslovnica

Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov v duhu varstva potrošnikov

FinD-INFO članki, 2018

Sanja Miljuš Herman, KADROVSKE STORITVE d.o.o., 8.10.2018

Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti

FinD-INFO članki, 08.10.20181. oktobra je stopila v veljavo Direktiva IDD (EU) 2016/97 - Direktiva o distribuciji zavarovalnih produktov. Eden izmed ciljev, ki jih direktiva želi doseči je zagotovitev enake ravni varstva potrošnikov in enake konkurenčne pogoje za vse distributerje.
Naslovnica

Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov v praksi

Pravna praksa, 2018/32

Marcel Hajd, 30.8.2018

Marcel Hajd, Pravna praksa, 32/2018Plačilna nedisciplina in raznovrstnost nacionalnih pravil s področja izvršilnega prava predstavljata precejšnje težave za učinkovito delovanje skupnega trga Evropske unije (EU). Zato je evropski zakonodajalec 15. maja 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba). S sprejetjem Uredbe, ki se je začela uporabljati 18. januarja 2017, si je EU zadala precej ambiciozen cilj. Izterjava čezmejnih zahtevkov naj bi bila precej olajšana, posledično pa naj bi se povečalo zaupanje v mednarodno poslovno sodelovanje. Enoten evropski postopek za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov (v nadaljevanju nalog) naj bi namreč upnikom omogočil, da svojim dolžnikom preprečijo razpolaganje s sredstvi na njihovih bančnih računih v EU.
Naslovnica

Novosti pri distribuciji zavarovanj in varstvo potrošnikov

Pravna praksa, 2018/32

mag. Andrej Šercer, 30.8.2018

mag. Andrej Šercer, Pravna praksa, 32/2018Povprečen potrošnik zavarovalnico še vedno pogosto dojema z določeno skepso. Obhajajo ga dvomi, ali določeno zavarovanje res potrebuje ter kaj vse je skrito v "drobnem tisku" splošnih ali posebnih pogojev. Poleg tega se včasih dozdeva, da sklepanje zavarovanj spodbujajo tudi agresivna ponudba in prodajni modeli, ki temeljijo na plačilu provizije zastopniku ali posredniku, kar lahko vključuje določeno nasprotje interesov. Dogaja se tudi, da so potrošniki, upravičeno ali ne, razočarani nad reševanjem njihovih škodnih zahtevkov.
Naslovnica

50 odstotkov prodaje NLB že v letu 2018

Pravna praksa, 2018/28-29

Urša Ravnikar Šurk, 19.7.2018

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2018Vlada je ponovno odločala o prihodnosti privatizacije NLB in o zakonu za njeno zaščito.
Naslovnica

Transakcije pravnih oseb na finančnih trgih le še z LEI

FinD-INFO članki, 2018

mag. Mojca Kunšek, 29.6.2018

Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti

FinD-INFO članki, 29.06.2018Konec junija se je končalo obdobje možnosti uveljavljanja 6-mesečnega odloga za pridobitev LEI kode za vse tiste zavezance, ki so zavezani poročanju po določbah Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Uredbe (EU) št....
Naslovnica

Pojasnilna dolžnost banke pri kreditih

FinD-INFO članki, 2018

mag. Jasmina Potrč, 29.6.2018

Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti

FinD-INFO članki, 29.06.2018Pojasnilna dolžnost banke glede obstoja valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo tovrstne določbe v samo pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je bilo valutno tveganje tožniku v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno.
Naslovnica

S 1. julijem tudi nova pravila ravnanja s podatki transakcijskih računov

FinD-INFO članki, 2018

mag. Mojca Kunšek, 20.6.2018

Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti

FinD-INFO članki, 20.06.2018Z novim Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), ki velja od velja od 22. februarja 2018 so se v slovenski pravni red prenesle določbe nove Direktive o plačilnih storitvah - Direktiva (EU) 2015/2366 (v nadaljevanju PSD2).
Naslovnica

350 let švedske centralne banke

Pravna praksa, 2018/23

Neven Borak, 14.6.2018

Neven Borak, Pravna praksa, 23/2018Ko gre za ekonomijo in ekonomsko politiko, sodijo Švedi med pomembne pionirje. Ustanovili naj bi prvo centralno banko na svetu, imeli naj bi banko, ki je prva zaposlila žensko, vpeljali so uporabo fiskalne politike glede na fazo gospodarskega cikla, ki se je razvila v današnja fiskalna pravila. Obrestno mero so utemeljili kot najpomembnejši instrument denarne politike, kot njen cilj pa so uvedli ciljanje inflacije. V Evropi so prvi vpeljali negativne obrestne mere. Centralna banka financira Nobelovo priznanje (ne nagrado) za ekonomijo, svetu pa so Švedi dali tudi nekaj znanih ekonomistov.
Naslovnica

Prevzemni val razkriva slabo korporativno upravljanje

Pravna praksa, 2018/23

Matej Tomažin, 14.6.2018

Matej Tomažin, Pravna praksa, 23/2018Prevzemne aktivnosti, ki trenutno potekajo v Sloveniji, so vsekakor letošnje pozitivno presenečenje. Poleg večje likvidnosti in novih razvojnih upov so spodbudile razmišljanje tako o prihodnosti slovenskega gospodarstva kot tudi o tem, zakaj so slovenska podjetja podcenjena oziroma zakaj prihaja do te podcenjenosti.
Naslovnica

Nadzor v bančnem sektorju - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - prepoved izplačila obresti iz obrestnega kupona

Pravna praksa, 2018/22

Avtor ni naveden, 7.6.2018

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2018Izrek prenehanja kvalificiranih obveznosti banke nedvomno vpliva na obstoječa pravna razmerja, ki so se na podlagi akta javnopravnega organa spremenila brez soglasja upravičenca in na način, ki ni bil pogodbeno (pa tudi ne zakonsko) predviden ob nastanku razmerja. Vendar pa so pomisleki Vrhovnega državnega tožilstva o učinku Odredbe o posebnih ukrepih nadzora Banke Slovenije na zapadlost obrestnega kupona za odločitev v sporu neutemeljeni. Terjatev na plačilo obresti iz obrestnega kupona je namreč kljub obstoju in veljavnosti te Odredbe na presečni dan zapadla v plačilo, vendar pa je bilo na podlagi oblastnih aktov Banke Slovenije toženki, upoštevaje vsebino izdanih odločb in v skladu z drugim odstavkom 231. člena OZ, najprej prepovedano izplačilo terjatev tožnikom iz tega naslova. Odredba o posebnih ukrepih nadzora oziroma prepoved izplačila, ki je bila vsebina tega akta, je bila nato še pred prenehanjem njene veljavnosti konzumirana v (oblikovalni) Odločbi o izrednih ukrepih o prenehanju obveznosti iz naslova kvalificiranih obveznosti, vključno z obrestmi do izdaje odločbe. Ta ukrep je pomenil izredno, posebno obliko insolvenčnega postopka, katerega namen je bil preprečiti stečaj banke, vpliv insolvenčnih postopkov pa že po naravi stvari sega tudi na obseg poplačila (zapadlih) terjatev upnikov.
Naslovnica

Omejitve pravice do odpovedi kreditne pogodbe

Podjetje in delo, 2018/2

mag. Matevž Zgaga, 1.4.2018

Matevž Zgaga, Podjetje in delo, 2/2018Povzetek: Pogodbena svoboda je temeljno načelo obligacijskega prava. Toda v praksi so pogajanja med strankama o vsebini kreditne pogodbe pred njeno sklenitvijo redka. Prevladujejo splošni pogodbeni pogoji bank. Ti praviloma vključujejo pravico upnika do predčasne odpovedi kredita. Avtor razpravlja o veljavnosti predčasne upnikove odpovedi z vidika temeljnih načel in kogentnega prava. Po analizi predčasne odpovedi v nemškem, švicarskem in angleškem pravu sta v prispevku analizirani slovenska zakonska ureditev in sodna praksa. Zaključuje ga avtorjev pogled na nekatera odprta vprašanja. Ključne besede: kreditna pogodba, bančništvo, Zakon o potrošniških kreditih, splošni pogodbeni pogoji, odpoved pogodbe, načelo vestnosti in poštenja
Naslovnica

Kreditna pogodba, vezana na švicarski frank, ni nična

Pravna praksa, 2018/7-8

dr. Eneja Drobež, 22.2.2018

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 7-8/2018Tožnica je občina, toženka pa banka, dejavna na področju financiranja oseb javnega prava. Pravdni stranki sta od leta 2002 v poslovnem razmerju. Konec junija 2007 sta imeli sklenjenih šest posojilnih pogodb v skupni vrednosti več kot 20 milijonov evrov, med njimi tudi posojilo št. 54 z dne 4. septembra 2002 s fiksno obrestno mero 4,40 odstotka oziroma spremenljivo obrestno mero, če euribor zraste nad 6 odstotkov. Od aprila 2007 sta se pogajali o prestrukturiranju kreditnega portfelja. Toženka je tožnici predstavila tri možnosti, med njimi financiranje v švicarskih frankih s fiksno nizko obrestno mero (digiswiss) in financiranje s še nižjo fiksno obrestno mero 3,99 odstotka, dokler referenčni tečaj CHF/EUR ne pade pod vrednost 1,43 (franka za en evro). Pod to vrednostjo pa bi bila v prvih 20 letih vračanja kredita določena spremenljiva obrestna mera, katere višina bi bila odvisna od gibanja menjalnega tečaja.
Naslovnica

Regulativa virtualnih valut in žetonov v nastajanju

Pravna praksa, 2018/7-8

Matej Tomažin, 22.2.2018

Matej Tomažin, Pravna praksa, 7-8/2018Inovacija tehnologije veriženja podatkov postavlja posamezne kontinente oziroma države v prav posebno izhodišče, saj ne samo da države različno dojemajo to novo priložnost, tudi samo razumevanje je različno. Vseeno pa je ne glede na predznak razvid
Naslovnica

Kriptovalute in blokovne verige - modni muhi ali novi internet?

Pravna praksa, 2018/7-8

dr. Matija Žgur, 22.2.2018

dr. Matija Žgur, Pravna praksa, 7-8/2018V četrtek, 15. februarja, je na PF Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza Kriptovalute in blokovne verige - modni muhi ali novi internet? Na izjemno dobro obiskanem dogodku je beseda tekla o tehnoloških, davčno-finančnih, regulatornih in drugih vidikih te aktualne tematike. Razpravo je povezoval prof. dr. Ciril Ribičič, organizirali pa sta jo Srebrna katedra Pravne fakultete in Študentska organizacija Pravne fakultete, ob pomoči Zveze društev pravnikov Slovenije in Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Študentje Pravne fakultete so zaradi kakovostne izvedbe dogodka izrazili interes za vnovično sodelovanje pri kateri podobni aktualni temi.
Naslovnica

Kriteriji za presojo jasnosti in razumljivosti pogodbenih pogojev kreditov

Pravna praksa, 2018/7-8

Baghrizabehi Denis, Jakšić Jure, 22.2.2018

Denis Baghrizabehi, Jure Jakšić, Pravna praksa, 7-8/2018Sodišče Evropske unije (EU) je izdalo sodbo v zadevi Ruxandra Paula Andriciuc in drugi proti Banca Românească SA (v nadaljevanju sodba). Sodba je pomembno (zavezujoče) vodilo za potrošnike v Sloveniji, ki so v času veljave Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) najemali kredite v tuji valuti (pristna valutna terjatev). V njej je Sodišče EU podalo kriterije za presojo jasnosti in razumljivosti jezika pogodbenih pogojev kreditnih pogodb, v katerih je določeno, da je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno.
Naslovnica

Dolgoročno brezobrestno kreditiranje države iz naslova odmere DDV po pravu EU v insolvenčnih postopkih ni dopustno

Pravna praksa, 2018/5

Zoran Skubic, 1.2.2018

Zoran Skubic, Pravna praksa, 5/2018Poslovni svet je poln priložnosti, seveda pa tudi pasti. Predvsem je veliko pravil, pravil, pravil ... Tako vsakega nadobudnega podjetnika kaj kmalu doleti - davčna in finančna realnost. Nemalokrat se namreč pripeti, da stranke izdanih računov ne poravnajo ali pa jih poravnajo šele z ogromno zamudo. Z vidika odmere davka na dodano vrednost (DDV) je to za resnega podjetnika še toliko bolj neprijetno, saj ga mora sam državi nakazati že ob izdaji računa, povrnjenega pa dobi šele ob njegovem (po)plačilu. Do tega trenutka namreč podjetnik državi pravzaprav (neprostovoljno) priznava brezobrestno posojilo. V nedavnem italijanskem primeru je Sodišče (EU) obravnavalo račun iz leta 2004, ki ni bil poplačan, ker je bil zoper dolžnika v vmesnem času pričet insolvenčni postopek. Italijansko pravo v takem primeru šteje, da se lahko tako (vnaprej) plačan znesek DDV podjetniku vrne šele po zaključku insolvenčnega postopka zoper njegovega dolžnika. Tovrstni postopki pa v Italiji lahko trajajo pet, celo deset let. Postavlja se torej vprašanje, ali je tovrstna obremenitev podjetnika z vidika člena 90(1) direktive o DDV (še vedno) sorazmeren ukrep, ki upošteva naravo DDV kot trošarine, načelo nevtralnosti in seveda tudi temeljne pravice podjetnika.
Naslovnica

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Pravna praksa, 2018/3-4

Avtor ni naveden, 25.1.2018

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2018Ministrstvo za finance dvakrat letno objavi višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke (ECB), povečana za osem odstotnih točk. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, upoštevaje podatek ECB na dan 31. decembra 2017, znaša 8 odstotkov. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti bo objavljena tudi v Uradnem listu Republike Slovenije v začetku januarja 2018.
Naslovnica

Ali pravo EU res zahteva ničnost posojilnih pogodb s potrošniki glede posojil v CHF?

Pravna praksa, 2017/43

dr. Jorg Sladič, 9.11.2017

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 43/2017V javnosti se pojavljajo stališča, da Sodišče EU odpira vrata ničnosti posojil, danim v CHF. Pravniki, ki zasledujejo tako stališče, pozabljajo, kakšna je struktura EU, saj je Sodišče EU v zadevi Andriciuc razlagalo Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Če pa preberemo direktivo, lahko ugotovimo, da ne vsebuje besedice ničnost. Direktiva na podlagi tretjega pododstavka 288. člena PDEU zavezuje države članice glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar nacionalnim organom prepušča izbiro oblike in metod.
Naslovnica

O švicarskih frankih, kreditih, interventnem zakonu in pravnem mnenju dr. B. M. Zupančiča in dr. C. Ribičiča

Pravna praksa, 2017/41-42

Jože Kristan, 26.10.2017

Jože Kristan, Pravna praksa, 41-42/2017Vročica problematike kreditnih pogodb z valutno klavzulo v švicarskih frankih (CHF) se stopnjuje. Vse več je mnenj, vse več pozivov k rešitvi položaja kreditojemalcev s posebnim interventnim zakonom. Pa tudi drugačnih mnenj, ki pa so vsa bolj na "sobni jakosti". Izdane so bile že nekatere posamične sodne odločbe, nekatere za kreditojemalce ugodne, druge ne. Ne želim deliti usode in morebitnih težav posameznih kreditojemalcev. Socialne ogroženosti njih samih ali celo družin. Vendar moramo to reševati po načelih pravne in socialne države. In ne kar "po dolgem in počez". Predvsem pa ne z zlorabo stroke, prava.
Naslovnica

Še na temo potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Pravna praksa, 2017/35

Robert Preininger, 21.9.2017

Robert Preininger, Pravna praksa, 35/2017Teze kolega dr. Sladiča, da Sodišče EU ne vidi razloga za neveljavnost potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, sama sodna praksa Sodišča EU ne podpira. Predvsem je bistveno, da se sodna praksa Sodišča EU z materijo neveljavnosti potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, ni ukvarjala in te pristojnosti Sodišče EU sploh nima, kar v svojih sodbah tudi izrecno poudarja. V sodbi Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai je bil predmet odločanja predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na razlago členov 4(2) in 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, o katerih se stranki nista dogovorili posamično. Iz obrazložitve te sodbe Sodišča EU izhaja, da sta tožnika proti banki vložila tožbo, v kateri sta zatrjevala, da določilo sklenjene posojilne pogodbe z banko, po katerem banka določi znesek vsakega mesečnega obroka v forintih (HUF) na podlagi prodajnega menjalnega tečaja banke za tujo valuto na dan pred zapadlostjo, pomeni nepošten pogoj.
Naslovnica

Iniciativa Blockchain Slovenija

Pravna praksa, 2017/34

dr. Nejc Brezovar, 14.9.2017

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 34/2017Evropska unija oziroma Evropska komisija je že leta 2010 sprejela strategijo Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020), ki vključuje sedem pobud za t. i. prednostna področja, med katere sodi Evropska digitalna agenda 2020 (COM(2010)245). Slednja je bila kasneje (leta 2015) nadgrajena s Strategijo za enotni digitalni trg. Vizija Vlade Republike Slovenije je: Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Slovenija je lahko referenčna oziroma vzorčna, ker razpolaga s ključnimi kompetencami, potrebnimi za digitalno transformacijo (dobro razvit sektor IKT, usposobljena delovna sila, stabilno okolje, fleksibilna državna administracija, dobra geostrateška lega, je nadpovprečna na področju e-poslovanja in uporabe računalništva v oblaku itd.). Je tudi država optimizma, priložnosti, aktivnih državljanov in inovativnega gospodarstva. Ob tem se zaveda pomembnosti uporabe moderne digitalne tehnologije za večjo kakovost življenja, za zeleno in vključujočo rast ter napredno družbo. Koalicijski sporazum za sodelovanje v Vladi 2014-2018 določa, da se partnerji zavedajo, da lahko informacijske tehnologije Sloveniji zagotovijo globalno konkurenčno prednost, obenem pa državljanom olajšajo vsakodnevna opravila ali celo ponudijo priložnosti za osebnostni razvoj. Vlada je leta 2016 sprejela Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 (Digitalna Slovenija 2020). Naloge s področja informacijske družbe od uveljavitve novele Zakona o državni upravi (ZDU-1J) opravlja Ministrstvo za javno upravo. Leta 2016 se je oblikoval tudi forum Digitalna koalicija, namenjen usklajevanju digitalnega preoblikovanja Slovenije v sodelovanju z deležniki iz gospodarstva, raziskovalno-razvojnega sektorja, civilne družbe in javnega sektorja.
Naslovnica

Ali je notarski zapis izvršilni naslov za procesne obresti?

Pravna praksa, 2017/34

Gregor Verbajs, 14.9.2017

Gregor Verbajs, Pravna praksa, 34/2017Če so določbe o procesnih obrestih zaobsežene v pogodbah, sklenjenih v obliki neposredno izvršljivih notarskih zapisov, izdajajo izvršilna sodišča povsem različne sklepe o izvršbi glede procesnih obresti. Nekatera izvršilna sodišča izdajo sklep o izvršbi tudi za procesne obresti, zopet druga se postavijo na stališče, da notarski zapis ni izvršilni naslov za procesne obresti. Tako se kot bistveno izpostavi vprašanje, ali izvršilna sodišča pri izdaji sklepa o izvršbi na podlagi notarskega zapisa pravilno odrekajo upnikom izterjavo procesnih obresti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(17)

Podjetje in delo(26)

Pravna praksa(72)
 

Področja

< Vsi Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti

Leto objave

2019(1) 2018(19) 2017(14) 2016(17)
2015(18) 2014(9) 2013(8) 2012(3)
2011(6) 2010(4) 2009(2) 2007(6)
2006(8)

Avtorji

AB C ĆČD ĐE FG H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž