FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki > R
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 165)
Publikacija Članek
Naslovnica

IZ SODNE PRAKSE: Ureditev dodatka na delovno dobo v kolektivnih pogodbah

FinD-INFO članki, 2019

Doris Rakuša, KADROVSKE STORITVE d.o.o., 20.5.2019

Delovna razmerja

FinD-INFO članki, 20.05.2019Vrhovno sodišče je po petih letih negotovosti podalo odločitev glede vprašanja, koliko svobode imajo socialni partnerji pri urejanju dodatna na delovno dobo v kolektivnih pogodbah.
Naslovnica

Začasno in občasno delo upokojencev

FinD-INFO članki, 2018

Marija Rogan Šik, SPOT Svetovanje Obalno-kraške regije, 14.9.2018

Delovna razmerja

FinD-INFO članki, 14.09.2018Delodajalec mora za opravljanje začasnega in občasnega dela v skladu z novelo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A) z upokojencem skleniti pisno pogodbo o začasnem ali občasnem delu upokojenca, in sicer pred začetkom opravljanja dela.
Naslovnica

ZZZS nezakonito porabil več kot 863.875 evrov

Pravna praksa, 2018/30-31

Urša Ravnikar Šurk, 23.8.2018

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 30-31/2018Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je od Računskega sodišča Republike Slovenije dobil mnenje s pridržkom za poslovanje v letu 2016.
Naslovnica

50 odstotkov prodaje NLB že v letu 2018

Pravna praksa, 2018/28-29

Urša Ravnikar Šurk, 19.7.2018

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2018Vlada je ponovno odločala o prihodnosti privatizacije NLB in o zakonu za njeno zaščito.
Naslovnica

Predlog novele ZSPDSLS

Pravna praksa, 2018/27

Urša Ravnikar Šurk, 12.7.2018

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 27/2018Občine nimajo pravne podlage za pridobivanje in razpolaganje s stvarnim premoženjem za leto 2019 izven sprejetega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem.
Naslovnica

Delovno- in socialnopravni položaj samozaposlenih oseb pod drobnogledom stroke

Pravna praksa, 2018/16-17

Primož Rataj, 26.4.2018

Primož Rataj, Pravna praksa, 16-17/2018Ena od vselej aktualnih tem na področju delovnega prava in socialne varnosti je pravni položaj samozaposlenih oseb. Ta je bil predmet kritične obravnave in rdeča nit srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, organiziranega 26. marca 2018 na PF Univerze v Ljubljani. Iztočnice za razpravo sta podala doc. dr. Luka Tičar in prof. dr. Grega Strban, vsak s svojega raziskovalnega področja.
Naslovnica

Se bodo "štempljali" tudi sodniki in poslanci?

Pravna praksa, 2017/49-50

Katarina Rajgelj, 21.12.2017

Katarina Rajgelj, Pravna praksa, 49-50/2017Pred kratkim mi je pod roke prišla odločba Inšpektorata za delo iz leta 2016. V tej odločbi inšpektor ugotavlja, da sodišče kot delodajalec ni zadostilo predpisom, ki urejajo vodenje evidenc delovnega časa, saj ni evidentiralo vseh z zakonom predpisanih podatkov. Kakšen greh je storilo sodišče? Sodišče za sodnike ni vodilo dnevne evidence o izrabi delovnega časa.
Naslovnica

Porokova obveznost v luči lex Agrokor

Pravna praksa, 2017/23

mag. Boštjan Rejc, 15.6.2017

mag. Boštjan Rejc, Pravna praksa, 23/2017Evropska unija naj bi s svojim pravnim redom zagotavljala pravno varnost. Namesto tajnih uradnih listov, samovolje in arbitrarnosti bivših vzhodnih režimov naj bi evropski pravni red tudi v države bivše Jugoslavije in tako imenovanega vzhodnega bloka vnesel pravno varnost, predvidljivost in (pravno) stabilnost. Namesto tega se zdi, da je Evropska unija dosegla točko, ko njen pravni red, vključno s pravnim redom držav članic, postaja pravni red izjem (ang. law of exceptions). Republika Slovenija je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena zaradi depozitov (prihrankov) v Ljubljanski banki, hkrati pa se slovenskim varčevalcem v imenu evropskega pravnega reda odvzamejo prihranki v obliki delnic bank, kar naj se, vsaj po pričakovanju nekaterih, v urejenih pravnih redih ne bi dogajalo. V Evropski uniji imamo schengen, vendar se kljub temu na slovenskih mejah izvaja mejni nadzor. Ciniki bi komentirali, da še Jugoslavija ni bila tako shizofrena.
Naslovnica

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Pravna praksa, 2017/23

Primož Rataj, 15.6.2017

Primož Rataj, Pravna praksa, 23/2017Ugledna založba Uradni list RS je v letu 2017 izdala knjigo oziroma priročnik z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere avtorja sta odvetnik Miha Šercer in vodja pravno-kadrovske službe v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Oba avtorja se v svojem poklicu srečujeta in ukvarjata z delovnimi razmerji ter sta se v navedenem delu lotila ene izmed osrednjih tem delovnega prava.
Naslovnica

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Pravna praksa, 2017/16-17

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica

Sindikalno organiziranje prekarnih delavcev

Pravna praksa, 2017/5

Rakovec Bodnaruk Janja, Franca Valentina, 10.2.2017

mag. Janja Rakovec Bodnaruk, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 5/2017Tehnološki razvoj, vpliv globalnega trga in usmeritve gospodarstva k popolni prožnosti v zadnjih desetletjih spodbujajo fleksibilen trg dela, kar se med drugim kaže tudi v fleksibilnih, nestandardnih ali atipičnih oblikah dela, za katere se je uveljavil pojem prekarno delo. V prispevku se osredotočamo na prekarne oblike dela, ki so v Sloveniji najpogostejše, in sicer: zaposlitev za določen čas, delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitve s krajšim delovnim časom, študentsko delo ter pogodbeno delo v civilnih ali gospodarskih razmerjih. Treba je poudariti, da se te oblike kot prekarne obravnavajo le, če so prisotne določene značilnosti prekarnosti, kot so na primer nizka stopnja varnosti in stalnosti dela, nestalnost delovnega časa, nestalni dohodki in neredna plačila za delo, slaba zakonodajna zaščita, pomanjkljiv dostop do pravic in ugodnosti iz dela ter pomanjkanje kolektivnega zastopanja in pogajanja.
Naslovnica

Interventni in drugi ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju

Pravna praksa, 2017/2

mag. Brigita Rajšter Vranović, 19.1.2017

mag. Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 2/2017Z namenom zagotovitve stabilnosti javnih financ je bil 30. decembra 2016 v Državnem zboru Republike Slovenije po nujnem postopku sprejet Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). ZUPPJS17 je pričel veljati 1. januarja 2017 in je nadomestil predhodni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16) ter tako podaljšal varčevalne ukrepe države v javnem sektorju.
Naslovnica

Prekršek v zvezi s plačilom za delo - izključitev iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja po ZJN-3 ter prepoved ustanavljanja po ZGD-1I

Pravna praksa, 2016/45-46

Žvipelj Marko, Rejc Žiga, 24.11.2016

mag. Marko Žvipelj, Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2016Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ter zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) sta prinesla tudi določbi o obvezni triletni izključitvi subjektov iz postopkov javnega naročanja ter triletni prepovedi postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik za storilce prekrškov v zvezi s plačilom za delo (in zaposlovanjem na črno) (v nadaljevanju skupaj: zakonski prepovedi). Glede na dikcijo danih določb - ki jih v praksi tako razumejo tudi javni naročniki, notarji in drugi subjekti, ki so pristojni za vodenje postopkov v tej zvezi - gre za prepovedi, katerih učinek je retroaktiven, saj nista omejeni na prekrške, storjene po uveljavitvi predmetnih zakonskih določb, temveč se v tej zvezi upoštevajo tudi prekrški, storjeni pred datumom veljavnosti oziroma začetka uporabe teh prepovedi.
Naslovnica

Prepoved konkurenčne dejavnosti - razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo

Pravna praksa, 2016/31-32

Biljana Čamber Ristić, 19.8.2016

Biljana Čamber-Ristić, Pravna praksa, 31-32/2016Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) z namenom zagotavljanja delavčeve lojalnosti delodajalcu ureja zakonsko in pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti. Z ureditvijo zakon zagotavlja spoštovanje načela lojalne konkurence tako, da delavec, ki v času trajanja delovnega razmerja pri opravljanju dela pri delodajalcu pridobi posebna znanja, povezave, izkušnje in podatke iz sfere delovanja delodajalca, ki jih ne bi mogel pridobiti drugje oziroma pri drugem delodajalcu, takšnih posebnih znanj niti v času trajanja delovnega razmerja niti določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal za svojo korist ali korist koga drugega in s tem ne bo povzročal škode delodajalcu, pri katerem je pridobil ta posebna znanja.
Naslovnica

Odškodninska odgovornost banke za kršitev pojasnilne dolžnosti

Podjetje in delo, 2016/3-4

Rok Rozman, 2.6.2016

Rok Rozman, Podjetje in delo, 3-4/2016Povzetek: Prispevek obravnava nekatere vidike pojasnilne dolžnosti, ki zavezuje banko v predpogodbeni fazi pri sklepanju bančnih poslov. Predstavljena sta izvor in vloga pojasnilne dolžnosti banke kot pravnega instituta, namenjenega zmanjševanju informacijske asimetrije in zagotavljanju dejanske enakopravnosti pogodbenih strank. Avtor obravnava pravni položaj kršitve pojasnilne dolžnosti in možnosti za pravno varstvo prizadete stranke v okviru obligacijskega prava, s poudarkom na odškodninski odgovornosti banke. Pri tem razrešuje dilemo, ali je treba izhajati iz pravil poslovne ali neposlovne odškodninske odgovornosti, ter kritično primerja pojasnilno dolžnost banke s položajem pojasnilne dolžnosti v medicini. Predstavljena sta obseg pravno relevantne škode in način presoje vzročne zveze, ki mora biti podana med kršitvijo pojasnilne dolžnosti in nastalo škodo stranki. Odškodninski zahtevek zastara s potekom časa, pri čemer se zaradi specifične narave pojasnilne dolžnosti poraja vprašanje dolžine roka za zastaranje odškodninske terjatve in trenutka začetka teka zastaranja. Ključne besede: pojasnilna dolžnost, banka, kršitev pojasnilne dolžnosti, predpogodbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zastaranje Abstract: The article encompasses certain aspects of the information duty, obligatory for a bank at a pre-contractual stage of the conclusion of banking transactions. The origin and role of the information duty of a bank, as a legal institute with the purpose to reduce information asymmetries and ensure effective equality of the contractual parties, are presented. The author discusses the legal status of the breach of information duty and possibilities for the legal protection of the affected party under the law of obligations, with an emphasis on the bank's liability for damages. In this respect, the author resolves the dilemma of application of contractual liability for damages or tort liability and critically compares the info
Naslovnica

Škoda pri neupravičenih stečajnih postopkih

Pravna praksa, 2016/9

Mlinarič Franjo, Zorko Nadja, Rogač Jure, 3.3.2016

dr. Franjo Mlinarič, dr. Nadja Zorko, Jure Rogač, Pravna praksa, 9/2016Krepitev medsebojnega razumevanja med pravnimi in ekonomskimi strokovnjaki je zahteven proces, ki postaja v razvitih gospodarstvih čedalje pomembnejši. To še zlasti velja za področje insolvenčne zakonodaje in ocenjevanja škode, na katerem so ključne ocene bodočih ekonomskih razmer in presoja uspešnosti izvajanja preteklih poslovno-finančnih ukrepov. Vzajemno priznavanje in praktično razumevanje izrazja ter uveljavljenih analitičnih in napovednih metod lahko pripomore k standardizaciji analitičnih orodij, nujnih za presojo, in s tem k večji pravni varnosti strank v pravnih postopkih. V nekaterih primerih insolvenčne zakonodaje pa je bolje, da se pravna stroka izogne presoji ekonomskih problemov, ki jih znajo pravilno oceniti le neposredni nosilci tveganja poslovnega podjema.
Naslovnica

Spremembe na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju pod drobnogledom stroke

Pravna praksa, 2016/5

Primož Rataj, 4.2.2016

Primož Rataj, Pravna praksa, 5/2016Novela Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki je trenutno v pripravi, prinaša obsežne spremembe na področju sodelovanja delavskih predstavnikov v organih upravljanja družb. To je bila tudi rdeča nit srečanja članov Društva za delovno pravo in socialno varnost, ki smo ga organizirali 18. januarja 2016 na PF Univerze v Ljubljani. Iztočnice za razpravo je podala dr. Valentina Franca.
Naslovnica

Tudi predhodne odredbe razveljavljajo, mar ne?

Pravna praksa, 2015/49-50

mag. Jurij Rovere, 17.12.2015

mag. Jurij Rovere, Pravna praksa, 49-50/2015Ustavno sodišče je z odločbo v zadevi U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12. novembra 2015 ugotovilo, da novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ni v neskladju z Ustavo.
Naslovnica

Oblikovanje sodne prakse po uveljavitvi ZDR-1

Podjetje in delo, 2015/6-7

Ivan Robnik, 1.10.2015

Ivan Robnik, Podjetje in delo, 6-7/2015 1. Uvod 2. Sprejeta stališča 2.1. Vpliv uveljavitve ZDR-1 na obstoječa razmerja 2.1.1. Presoja zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas 2.1.2. Upoštevanje roka za odpoved iz poslovnega razloga 2.1.3. Odločanje o sodni razvezi v
Naslovnica

Slovenski računovodski standardi 2016 bodo res samo slovenski

FinD-INFO članki, 2015

Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj, d.o.o., 20.8.2015

Uporaba slovenskih računovodskih standardov (SRS)

FinD-INFO članki, 20.08.2015Komisija za SRS je na seji 1. julija 2015 sprejela Osnutke SRS 2016, čeprav je bila novela ZGD-1I še v parlamentarni proceduri. Čas, potreben za javno obravnavo, se namreč izteče 1. oktobra 2015. Dobra novica je zapisana že v naslovu tega prispevka.
Naslovnica

Prenos sredstev in obveznosti banke

Podjetje in delo, 2015/5

Jernej Radež, 1.8.2015

Jernej Radež, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Predstavitev razvoja prenosa sredstev in obveznosti v bančnem pravu ZDA 2.1. Splošno o vlogi FDIC v bančnem sistemu ZDA 2.2. Transakcije P&A 2.3. Vrste transakcij P&A 3. Prenos sredstev in obveznosti v okviru Direktive 2014/59/EU 3.1. Razlogi za ureditev instituta v harmoniziran
Naslovnica

Prodaja blagovne znamke - med svobodnim in omejenim prenosom

Podjetje in delo, 2015/5

Martina Repas, 1.8.2015

Martina Repas, Podjetje in delo, 5/20151. Uvod 2. Teorija omejenega in svobodnega prenosa znamke 3. Prenos znamke v mednarodnih pravnih aktih 3.1. Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine 3.2. Sporazum TRIPS 3.3. Pogodba o pravu znamk 4. Prenos znamke v pravnih aktih EU 5. Prenos znamke po pravilih slovenskega ZIL-1
Naslovnica

Delo otrok, mlajših od 15 let, med počitnicami

Pravna praksa, 2015/26

Brigita Rajšter Vranović, 2.7.2015

Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 26/2015Delo otrok, mlajših od 15 let, je po slovenski delovnopravni zakonodaji na splošno prepovedano, vendar isti zakon, ki določa prepoved, to je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), v 211. členu določa tudi tri izjeme.
Naslovnica

Spremembe delovne zakonodaje na Madžarskem

Pravna praksa, 2015/20-21

Primož Rataj, 21.5.2015

Primož Rataj, Pravna praksa, 20-21/2015Člani Društva za delovno pravo in socialno varnost so se 22. aprila 2015 na PF Univerze v Ljubljani udeležili strokovne razprave o konec decembra 2011 sprejetem madžarskem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Novi zakon naj bi, vsaj glede obsega novosti, pomenil izrazito spremembo prej veljavnega zakona iz leta 1992. Svoje strokovne poglede na nekatere rešitve v novem zakonu je kot uvod v razpravo podala gostujoča profesorica dr. Krisztina Ruzs Molnar s pravne fakultete v Szegedu.
Naslovnica

Negativna obrestna mera v kreditnih pogodbah

Pravna praksa, 2015/6

mag. Rok Rozman, 12.2.2015

mag. Rok Rozman, Pravna praksa, 6/2015Kreditne pogodbe, s katerimi se srečujemo v domačem poslovnem okolju, običajno vključujejo variabilno obrestno mero, ki se navezuje na referenčno obrestno mero Euribor ali Libor. Obe sta bili v preteklosti vedno pozitivni, zato kreditne pogodbe praviloma ne predvidevajo možnosti negativne vrednosti izbrane referenčne obrestne mere, ki se nakazuje v zadnjem obdobju. Določb, ki bi izrecno urejale tak položaj, ne najdemo niti v veljavni zakonodaji. Zato se srečujemo s pravno praznino, ki jo lahko povzamemo v naslednji vprašanji: 1. ali je obrestna mera v kreditni pogodbi lahko negativna in 2. ali negativna vrednost referenčne obrestne mere kot sestavina variabilne obrestne mere v kreditni pogodbi lahko zmanjšuje realno obrestno mero (fiksni pribitek)?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(51)

Podjetje in delo(23)

Pravna praksa(80)

Revija RDP(11)

Področja

< Vsi Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti Delovna razmerja Gospodarsko pravne zadeve Investiranje, financiranje in finančna sredstva Javne finance in javna naročila Letno poročilo in poslovni načrt Osnovni pojmi in pripomočki knjigovodstva, računovodstva in revizije Poslovne poti in stranpoti Samostojni podjetniki, zasebniki, društva in zadruge Statistična in druga poročila Uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP in MRS) Uporaba slovenskih računovodskih standardov (SRS)

Leto objave

2019(1) 2018(5) 2017(6) 2016(5)
2015(8) 2014(16) 2013(9) 2012(36)
2011(24) 2010(17) 2009(11) 2008(10)
2007(2) 2006(15)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ