FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki > A
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 23 (od skupaj 23)
Publikacija Članek
Naslovnica

Osebe, ki dajejo v promet manj kot 15 ton embalaže letno, morajo ARSO poročati do 31.3.2019

FinD-INFO članki, 2019

ARSO, 4.2.2019

Gospodarsko pravne zadeve

FinD-INFO članki, 04.02.2019Do 31. 3. 2019 morajo embalerji(1) in pridobitelji embaliranega blaga(2) ter proizvajalci(3) in pridobitelji(4) t.i. servisne embalaže, ki jo dajejo v promet v Sloveniji, poročati o količinah embalaže dane v promet za leto 2018. Distributerji(5) zelo lahkih nosilnih plastičnih vrečk pa morajo poročati...
Naslovnica

Podaljšanje obdobja izplačevanja nadomestila za brezposelnost iskalcu zaposlitve v drugi državi članici

Pravna praksa, 2018/30-31

Alenka Antloga, 23.8.2018

Alenka Antloga, Pravna praksa, 30-31/2018Sodišče EU je odločilo, da lahko država članica na podlagi točke (c) prvega odstavka 64. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba št. 883/2004) sprejme ukrep v nacionalni zakonodaji in načeloma zavrne podaljšanje obdobja izplačevanja nadomestila za brezposelnost v tujino po izteku treh mesecev, razen če pristojni organ države članice ugotovi, da mu posebne okoliščine konkretnega primera (kot je obstoj možnosti zaposlitve delavca) dovoljujejo, da takšni vlogi ugodi.
Naslovnica

Sprememba v načinu vročanja sklepov o registraciji s.p.

FinD-INFO članki, 2017

AJPES, 24.10.2017

Poslovne poti in stranpoti

FinD-INFO članki, 24.10.2017Na podlagi sprememb Zakona o Poslovnem registru Slovenije AJPES od 14.10.2017 dalje sklepov o vpisu samostojnega podjetnika in sklepov o vpisu spremembe pri samostojnem podjetniku, ki je bila vpisana na podlagi vložene prijave samostojnega podjetnika, ne bo več vročal z osebno vročitvijo, pač pa...
Naslovnica

Digitalna ekonomija: bitcoin, internet stvari in Uber

Podjetje in delo, 2017/6-7

Ahtik Meta, Hojnik Janja, 1.10.2017

Meta Ahtik, Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Cilj članka je prikazati številne dimenzije digitalnega gospodarstva in njegov vpliv na pravni razvoj v prihodnosti. Digitalizacija gospodarstva je eden od gospodarskih megatrendov v sodobni družbi, proces ustvarjanja dodane vrednosti s povezavo izdelkov z internetom in s proizvodnjo presežnih učinkov na tej podlagi. Glede na njegovo večplastnost se digitalizacija gospodarstva po naravi dotika celotnega spektra pravnih področij. Članek najprej prikazuje pravne izzive interneta stvari in številna odprta vprašanja, povezana zlasti, a ne le, s področji intelektualne lastnine, varstvom osebnih podatkov in zasebnosti ter varstvom potrošnikov. Nato proučuje Uber in pričakovano odločitev Sodišča EU, ki bo opredelila, ali je Uber transportno podjetje ali spletna platforma. Pravne posledice možnih odločitev se med seboj precej razlikujejo. Končno članek predstavi še izzive, povezane z bitcoinom kot najbolj reprezentativno virtualno valuto. Trenutno so te valute regulirane le na področjih obdavčitve ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Avtorici zaključujeva, da pravo po eni strani spodbuja pozitivne vidike digitalizacije gospodarstva, po drugi pa omejuje njene negativne posledice za evropsko gospodarstvo in družbo. Ključne besede: digitalno gospodarstvo, bitcoin, storitvizacija, internet stvari, digitalizacija industrije, ekonomija delitve, veliko podatkovje, oblak proizvodnje, 3D-tiskanje Title: Digital Economy: Bitcoin, Internet of Things and Uber Abstract: The objective of the article is to demonstrate the many dimensions of digital economy and its impact on future legal development. Digitalisation of economy is one of the economic megatrends in modern society, a process creating value by connecting products to Internet and producing spillover effects on this basis. Considering its multifaceted character, digitalisation of economy inherently touches upon the full spectrum of legal fields. The articl
Naslovnica

Novosti v zvezi z vpisom podatkov o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov

FinD-INFO članki, 2017

AJPES, 22.9.2017

Gospodarsko pravne zadeve

FinD-INFO članki, 22.09.2017AJPES na podlagi določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) skupaj z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja vzpostavlja Register dejanskih lastnikov. Spletna aplikacija za vpis podatkov o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov v RDL (eRDL) bo uporabnikom na voljo od 19. 11. 2017 dalje.
Naslovnica

Namen posebnega varstva pred odpovedjo delovnega razmerja delavcu invalidu

Pravna praksa, 2017/34

Alenka Antloga, 14.9.2017

Alenka Antloga, Pravna praksa, 34/2017Petya Milkova je bila v Bolgariji zaposlena kot uradnica v Agenciji za privatizacijo in nadzor po privatizaciji (Agencija) od 10. oktobra 2012. Diagnosticirana ji je bila duševna motnja, ki ji je povzročila petdesetodstotno stopnjo invalidnosti. Agencija je leta 2014 zmanjšala število delovnih mest s 105 na 65. Ker je bilo ukinjeno tudi delovno mesto pritožnice, ji je bilo delovno razmerje odpovedano z enomesečnim odpovednim rokom in je z učinkom prenehalo 1. marca 2014. Nacionalni predpisi so delavcem, ki imajo priznano obliko invalidnosti, zagotavljali posebno varstvo v primeru odpovedi delovnega razmerja, vendar pa je to veljalo zgolj za delavce, ki niso bili zaposleni kot uradniki.
Naslovnica

Izločitev neplačanih pokojninskih prispevkov iz stečajne mase

Pravna praksa, 2017/11

Alenka Antloga, 23.3.2017

Alenka Antloga, Pravna praksa, 11/2017Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodno vprašanje Vrhovnega delovnega sodišča dežele Hessen v Nemčiji odločilo, da se 8. člen Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (Direktiva 2008/94/ES) razlaga tako, da se v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca ne zahteva, da se iz stečajne mase izločijo odtegnjeni zneski od plače, ki so bili pretvorjeni v pokojninske prispevke zaposlenega in jih delodajalec ni plačal na pokojninski račun zaposlenega.
Naslovnica

Izdelava in predložitev premoženjskih bilanc

FinD-INFO članki, 2017

AJPES, 14.3.2017

Letno poročilo in poslovni načrt

FinD-INFO članki, 14.03.2017Na podlagi 93. člena Zakona o javnih financah so za predložitev premoženjskih bilanc zavezani:
Naslovnica

Delo kmetov po upokojitvi

Pravna praksa, 2017/5

Urška Ahlin Ganziti, 10.2.2017

Urška Ahlin-Ganziti, Pravna praksa, 5/2017Upokojil sem se kot samostojni podjetnik in imam zaposlenega še enega delavca, zato se mi od pokojnine mesečno odteguje določen znesek.
Naslovnica

Nove omejitve za pridobitev statusa s.p.

FinD-INFO članki, 2015

AJPES, 24.12.2015

Gospodarsko pravne zadeve

FinD-INFO članki, 24.12.2015Od 1.1.2016 začnejo veljati nove dodatne omejitve zaradi katerih oseba ne bo mogla pridobiti statusa s.p.
Naslovnica

Ukinitev dela subvencije neprofitne najemnine: nerazumna poteza in nesorazmeren poseg

Pravna praksa, 2015/35

Mateja Apohal, 10.9.2015

Mateja Apohal, Pravna praksa, 35/2015Državni zbor je 20. februarja letos sprejel Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), s katerim je za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov v proračunih občin spremenil in dopolnil nekatere določbe drugih zakonov. Poleg številnih sprememb je posegel tudi v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in sicer je z določbo 25. člena določil, da se spremeni 28. člen ZUPJS v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do subvencije najemnine za najemnike tržnih in hišniških stanovanj (v nadaljevanju: tržnih stanovanj). Ta sprememba je najbolj prizadela posameznike in družine, ki živijo v tržnih najemnih stanovanjih in spadajo v najšibkejšo skupino prebivalstva, ter še dodatno poglobila njihovo stanovanjsko problematiko. Poglejmo si pravne argumente, ki kažejo na protiustavnost teh spornih določb ZUUJFO in ki so bili podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.
Naslovnica

Slovenija v EU - deset let pozneje

Pravna praksa, 2014/47

dr. Matej Avbelj, 4.12.2014

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 47/2014Ko sem se ob desetletnici članstva Slovenije v EU znani profesorici evropskega prava, ki dobro pozna razmere v tem delu Evrope, pritoževal, v kakšnem stanju smo se znašli, me je hitro postavila na realna tla. Kaj ste pa mislili - da boste Avstrija? No, s tal me je pobrala hkratna pripomba, da imajo srednjeevropske države pravzaprav veliko srečo, da sploh so v EU, saj bi sicer živele scenarij Latinske Amerike. Kje je torej Slovenija danes in kam gremo?
Naslovnica

Actio pro socio v slovenskem pravu (2.)

Pravna praksa, 2014/40-41

mag. Sara Ahlin Doljak, 17.10.2014

mag. Sara Ahlin-Doljak, Pravna praksa, 40-41/2014Po splošnem pregledu instituta actio pro socio v našem pravnem redu v prejšnji številki Pravne prakse, zlasti po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), in kratki primerjalnopravni analizi si tokrat poglejmo ta institut v kontekstu družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe.
Naslovnica

Actio pro socio v slovenskem pravu (1.)

Pravna praksa, 2014/39

mag. Sara Ahlin Doljak, 9.10.2014

mag. Sara Ahlin-Doljak, Pravna praksa, 39/2014Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) se opira pretežno na nemško in avstrijsko pravno ureditev, zato je v njem ureditev actio pro socio podobna ureditvama v teh dveh pravnih sistemih. Actio pro socio kot tožba posameznega družbenika na račun družbe se je razvila iz potrebe po tem, da bi imel posamezen družbenik možnost popraviti neaktivnost in nepravilnost organov družbe in družbenikov, ki obvladujejo družbo.
Naslovnica

(Ne)optimalnost evrskega denarnega področja?

Pravna praksa, 2012/21

dr. Meta Ahtik, 31.5.2012

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

dr. Meta Ahtik, Pravna praksa, 21/2012Teorija optimalnega denarnega področja obravnava merila, ki naj se uporabijo za določitev meja območja, znotraj katerega bi bil obstoj ene same valute optimalen. Skozi čas so ekonomisti uporabljali različna merila, po katerih naj bi se določala smiselnost članstva v denarni uniji. Mundell je za najpomembnejše merilo štel medsektorsko in geografsko mobilnost proizvodnih faktorjev, zlasti dela, McKinnon je kot bistveno merilo videl visoko stopnjo ekonomske odprtosti med članicami unije, Kennen raznolikost proizvodne strukture v denarno unijo vključenih gospodarstev, Flemming pa je za najpomembnejšo štel podobnost stopenj inflacije. Velik pomen naj bi imela tudi finančna integracija. Še pred prvim (neuspelim) poskusom denarnega povezovanja v okviru Evropske gospodarske skupnosti (EGS) pa je postajalo jasno, da so za izvedbo in uspeh povezave ključni politični dejavniki.
Naslovnica

Kartelni dogovor o višini Euriborja?

Pravna praksa, 2012/10

Vlahek Ana, Ahtik Meta, 15.3.2012

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

dr. Ana Vlahek, Metka Ahtik, Pravna praksa, 10/2012Evropska komisija je oktobra lani sprožila preiskavo na sedežu gospodarskih družb, ki sodijo v sektor finančnih podjetij, ki se ukvarjajo z izvedenimi finančnimi instrumenti, vezanimi na Euribor (Euro Interbank Offered Rate). Omenjene družbe naj bi prekršile določbe 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) oziroma 53. člena Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki prepovedujejo oblikovanje kartelov in druga omejevalna ravnanja. Institucije, katerih podatki služijo za oblikovanje referenčnih obrestnih mer, so v zadnjih letih deležne obtožb o kartelnem dogovarjanju o višini obrestnih mer. Lani spomladi so na primer v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, Švici, EU in na Japonskem sprožili preiskave proti bankam, katerih obrestne mere služijo za oblikovanje obrestne mere Libor (London Interbank Offered Rate), pa tudi proti tistim, ki uporabljajo Tibor (Tokyo Interbank Offered Rate). Kaj so torej referenčne obrestne mere in kako se oblikujejo? Kakšne so možnosti in razlogi za sklepanje prepovedanih sporazumov med bankami in kako lahko ukrepa Evropska komisija?
Naslovnica

Določanje odškodnin v primeru kršitev antitrusta

Podjetje in delo, 2011/6-7

Ahtik Meta, Vlahek Ana, 10.10.2011

Poslovne poti in stranpoti

Meta Ahtik, Ana Vlahek, Podjetje in delo, 6-7/2011Povzetek V prispevku so predstavljeni pravni okviri določanja škode, nastale s kršitvijo evropskega in slovenskega antitrusta. Poseben poudarek je na nedavno oblikovanem osnutku smernic o kvantifikaciji škode, ki ga je Komisija pripravila za povečanje učinkovitosti zasebnopravnega uveljavlja
Naslovnica

Transakcijski stroški v pogodbenem pravu

Podjetje in delo, 2010/6-7

Meta Ahtik, 6.10.2010

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2010Ob odsotnosti transakcijskih stroškov bi stranke v skladu s Coasovim teoremom vedno oblikovale popolno pogodbo, za katero je značilno, da predvideva vsa mogoča naključja in je hkrati učinkovita. Transakcijski stroški so vedno prisotni, zato oblikovanje popolne pogodbe ni mogoče. Od njihove relativne velikosti pa je odvisen izbor pogodbene oblike. V članku so prikazani vzroki obstoja transakcijskih stroškov in predstavljene njihove posledice za oblikovanje različnih pogodbenih oblik. Vzroki obstoja transakcijskih stroškov so v veliki meri upoštevani v obligacijskem pravu, ki sanira številne okoliščine, ki transakcijske stroške povečujejo. Med njimi so določbe o poslovni sposobnosti, ki jo mora za neki posel imeti pogodbenik, določbe o sanaciji problemov informacijske asimetrije in oportunističnega obnašanja strank, ki odpravljajo posledice zmote in prevare. Transakcijski stroški nadalje opredeljujejo način pogodbenega sodelovanja, ki se razvije med strankami. Najenostavnejši tržni način, značilen za klasične pogodbe, je omejen na generične predmete pogodbe z mnogo substituti. Če je za predmet pogodbe značilna večja specifičnost, se razvijejo kompleksnejše oblike pogodb. Ob občasnih transakcijah se v pogodbeni odnos vključi tretja oseba, ki opravlja funkcijo neodvisnega razsodnika, v primeru večje pogostosti tovrstnih transakcij pa se med strankama bodisi razvije specifično relacijsko razmerje, za katero je značilno, da se njegova vsebina oblikuje dinamično, nanjo pa vplivajo dolgoročni odnosi med strankami, ali pa pride do odločitve za združitev poslovanja v okviru enega subjekta (vertikalna integracija).
Naslovnica

Menica v slovenski sodni praksi

Pravna praksa, 2009/35

Meta Ahtik, 10.9.2009

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

Meta Ahtik, Pravna praksa, 35/2009Menica doživlja renesanso. Posledica pogoste uporabe nekega pravnega instrumenta pa so tudi spori, ki izvirajo iz njega. Najprej bom obravnavala zakonsko in teoretično podlago za uporabo menice, nato pa bom podala pregled sodne prakse zadnjih let in ocenila uporabo tega instrumenta v poslovni praksi...
Naslovnica

Kapital zadruge in člani investitorji (vlagatelji)

Podjetje in delo, 2008/3-4

Franci Avsec, 13.6.2008

Samostojni podjetniki, zasebniki, društva in zadruge

Franci Avsec, Franci Avsec, Podjetje in delo, 3-4/2008Prispevek obravnava lastni kapital in članstvo vlagateljev (neuporabnikov) v zadrugah. Ureditve glede lastnega kapitala zadrug se v državah Evropskega gospodarskega prostora med seboj močno razlikujejo: v posameznih državah članski deleži sploh niso obvezni, medtem ko zadružna zakonodaja v nekaterih...
Naslovnica

Denar v teoriji in sodni praksi

Pravna praksa, 2006/49-50

Meta Ahtik, 21.12.2006

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

Meta Ahtik, Pravna praksa, 49-50/2006univ. dipl. pravnica, mlada raziskovalka na PF Univerze v Ljubljani O denarju je mogoče govoriti samo v blagovnem gospodarstvu; če ni blaga, ni menjave in denar kot posrednik menjave ni potreben. Sprva se je menjala le ena vrsta blaga za drugo; menjalnega posrednika še ni bilo. Sčasoma se je z...
Naslovnica

Etično odločanje v finančnem poslovanju

Podjetje in delo, 2006/6-7

dr. France Arhar, 19.10.2006

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

dr. France Arhar, Podjetje in delo, 6-7/2006dr. France Arhar ? 1. UVOD 2. NEPOUČENA OSEBA 3. TVEGANJE 4. DICTUM MEUM PACTUM 5. SKLEP Povzetek Avtor govori o finančnem posredništvu v povezavi z regulativo in poslovno prakso na finančnih trgih. Večja svoboda pri gibanju kapitala zahteva tudi večjo odgovornost samih finančnih ...
Naslovnica

Ekonomska vloga evra

Podjetje in delo, 2006/6-7

Meta Ahtik, 19.10.2006

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

Meta Ahtik, Podjetje in delo, 6-7/2006Meta Ahtik ? 1. UVOD 2. PREGLED MONETARNEGA POVEZOVANJA V EVROPSKI INTEGRACIJI 3. TEORIJA OPTIMALNEGA VALUTNEGA OBMOČJA IN SLOVENIJA 3.1. Tradicionalna teorija optimalnega valutnega območja 3.2. Kritika tradicionalne teorije 3.3. Koristi in stroški članstva v evropski monetarni uniji 4...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(5)

Podjetje in delo(6)

Pravna praksa(12)
 

Področja

< Vsi Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki Delovna razmerja Gospodarsko pravne zadeve Investiranje, financiranje in finančna sredstva Javne finance in javna naročila Letno poročilo in poslovni načrt Poslovne poti in stranpoti Samostojni podjetniki, zasebniki, društva in zadruge Statistična in druga poročila

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(7) 2015(2)
2014(3) 2012(2) 2011(1) 2010(1)
2009(1) 2008(1) 2006(3)

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ