FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki > N
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 55)
Publikacija Članek
Naslovnica

Nezakonito delo upravnika

Pravna praksa, 2018/11

dr. Anita Napotnik, 22.3.2018

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 11/2018Etažno lastnico zanima, ali lahko upravnik etažnim lastnikom zaračunava vodenje rezervnega sklada, čeprav cenika za zaračunavanje vodenja rezervnega sklada ni nikoli predložil.
Naslovnica

Zaposlitev hrvaškega državljana s strani slovenske družbe za opravljanje dela na ozemlju Hrvaške

FinD-INFO članki, 2018

Katja Novak, 26.2.2018

Delovna razmerja

FinD-INFO članki, 26.02.2018Stranka, slovenska družba (d.o.o.), želi zaposliti hrvaškega državljana, ki bi delo po pogodbi o zaposlitvi opravljal izključno na ozemlju Republike Hrvaške in ostal še nadalje vključen v sistem socialnega zavarovanja v Republiki Hrvaški. Stranka sprašuje, ali za takšno zaposlitev velja kakšna posebn...
Naslovnica

Začasne odredbe v kolektivnih delovnih sporih

Pravna praksa, 2018/7-8

dr. Janez Novak, 22.2.2018

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 7-8/2018Začasna odredba (v nadaljevanju ZO) je odločitev sodišča, ki pred uvedbo sodnega postopka ali med njim na predlog upnika (ali po uradni dolžnosti) zaradi zavarovanja terjatev (predlagatelja ZO) s sklepom odloči o kateri izmed vrst ZO, ki so za denarne terjatve določene v 271. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), za nedenarne terjatve pa v 273. členu. Upnik (predlagatelj ZO) mora verjetno izkazati, da so podani pogoji za izdajo ZO. V kolektivnih delovnih sporih (v nadaljevanju KDS) je pri izdaji ZO treba v prvi vrsti uporabiti določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Postopek v povezavi z izdajo ZO je hiter (prvi odstavek 11. člena ZIZ), urejeni sta pravni sredstvi ugovora in pritožbe (9. člen ZIZ).
Naslovnica

Izključitev delničarja iz delniške družbe

Podjetje in delo, 2018/1

Nace Novak, 1.1.2018

Nace Novak, Podjetje in delo, 1/2018Povzetek: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v celoti ureja načine in posledice izključitve delničarja. Izključitev določa v primeru, če delničar nepravočasno vplača osnovni kapital. V takem primeru gre za poseben kaducitetni postopek, katerega namen je zagotovitev osnovnega kapitala in izpolnitev glavne obveznosti delničarja. Prav tako zakon v delniški družbi dopušča izključitev družbenika v postopku prisilnega umika delnic. Takšna izključitev je mogoča samo, kadar je družbenik s to možnostjo seznanjen že pred prevzemom delnic. Poleg tega ZGD-1 celovito ureja še možnost izključitve manjšinskega delničarja. Kadar je glavni delničar imetnik vsaj 90 odstotkov delnic, lahko enostransko izključi manjšinske delničarje in tako v celoti prevzame obvladovanje delniške družbe. Manjšinski delničarji ob izključitvi dobijo denarno nadomestilo za svoje izgubljene pravice in tudi za bodoče donose, ki bi jih dobili, če bi še vedno bili imetniki delnic. Ključne besede: delniška družba, prisilni umik delnic, izključitev manjšinskega delničarja, kaduciteta Title: Exclusion of Shareholder from a Public Limited Company Abstract: The exclusion of a shareholder from a public limited company is enabled by the Companies Act (ZGD-1). The law fully regulates the ways and consequences of the exclusion of a shareholder. ZGD-1 provides the possibility of exclusion for capital companies in the event that the shareholder does not meet the deadline in which payment of the share capital has to be completed. The exclusion is done by a special forfeiture of shares procedure, whose purpose is to provide basic capital and to force the shareholder to fulfil the main obligations of payment. Likewise, the law permits the exclusion of a shareholder in the procedure where shares of a public limited company are forcefully withdrawn. Such exclusion is possible only in cases where the shareholder is already aware of this possibility before the withdrawal of shares.
Naslovnica

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

Pravna praksa, 2017/48

mag. Njives Prelog Neffat, 14.12.2017

mag. Njives Prelog-Neffat, Pravna praksa, 48/2017Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.
Naslovnica

Delovno razmerje za določen čas: primer iz prakse

Podjetje in delo, 2017/5

Janez Novak, 1.8.2017

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2017Povzetek: V članku je obravnavan primer javne uslužbenke, ki je bila na nekem slovenskem ministrstvu za določen čas zaposlena kar devet (9!) let. Organa delodajalca, ki odločata o delovnih razmerjih, nista ugodila njenemu zahtevku na ugotovitev, da je bila od sklenitve prve pogodbe o zaposlitvi v delovnem razmerju za nedoločen čas in da jo pristojni organ imenuje v ustrezen naziv in plačilni razred. Nato je sprožila delovni spor. Na sodišču prve stopnje je bila uspešna z zahtevkom na ugotovitev, da je bila v delovnem razmerju za nedoločen čas od 6. 12. 2006 dalje in da ji mora tožena stranka izročiti v podpis pogodbo o zaposlitvi z imenovanjem v naziv višji svetovalec III. Zavrnjen je bil zahtevek za imenovanje v naziv višji svetovalec I. Po pritožbi tožene stranke, odločitvi sodišča druge stopnje, predlogu tožnice za dopustitev revizije, delni dopustitvi revizije, odločbi revizijskega sodišča in ponovni odločbi višjega sodišča je bila tožnica uspešna le deloma. Ker je bilo dokazano nezakonito veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas, je bila tožnica tudi oškodovana. Kljub direktivam Evropske unije in odločbam Sodišča Evropske unije ni bilo odločeno o celotni škodi, ki je tožnici nastala. Ta obsega predvsem imenovanje v ustrezni naziv, razvrstitev v ustrezen plačilni razred, napredovanje in morebitne druge zahtevke zaradi nezakonitega veriženja pogodb o zaposlitvi. Ključne besede: delovno razmerje za določen čas, nezakonito veriženje pogodb, projektno delo, imenovanje v naziv, odškodnina Title: Fixed-Term Employment Relationship: A Practical Example Abstract: The article discusses the case of a civil servant who was employed by a certain Slovenian ministry for an indefinite period of time for nine (9) years. The employers'' bodies that decide on employment relationships did not comply with her claim for finding that she had been in an employment relationship for an indefinite period and that the competent authori
Naslovnica

Stavka in pravice tretjih oseb

Pravna praksa, 2017/24-25

dr. Janez Novak, 22.6.2017

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 24-25/2017V našem pravnem prostoru je "stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničitev ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela" (prvi odstavek 1. člena Zakona o stavki - ZStk). Ta definicija med drugim pomeni, da v času stavke delavci ne delajo, torej sploh ne opravljajo svojih delovnih obveznosti, in da v načelu nimajo pravice do plače (razen v primerih iz tretjega odstavka 13. člena ZStk). V točki č) 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS) je določeno, da delovno sodišče v kolektivnih delovnih sporih odloča tudi "o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij". Katere so "druge industrijske akcije", naše pravo ne ureja. Tako smo pri urejanju tega pomembnega instituta dejansko ostali na začetku, ker imamo urejeno le stavko, drugih industrijskih akcij pa ne. Naša pravna ureditev v zvezi z navedeni pojmi ni primerljiva s številnimi drugimi evropskimi državami, ki poznajo tudi do 25 različnih industrijskih akcij ter seveda tudi pravne in dejanske razlike med njimi.
Naslovnica

Dokapitalizacija in nakup lastnih delnic

Pravna praksa, 2017/6

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 16.2.2017

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 6/2017Delniška družba je prodala svojo naložbo po znatno nižji ceni od tiste, po kateri je bila pred leti kupljena. Zaradi tega bo poslovno leto zaključila z izgubo iz poslovanja, ki je ni mogoče pokriti niti z uporabo prenesenega dobička iz prejšnjih let. Družba bo dokapitalizirana, hkrati bodo obstoječi delničarji družbi odprodali delnice z namenom umika. Družba je sicer solventna.
Naslovnica

Stavka zaposlenih v orkestru Slovenske filharmonije

Pravna praksa, 2017/5

dr. Janez Novak, 10.2.2017

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 5/2017Od konca novembra 2016 javna občila sporočajo, da so zaposleni v orkestru Slovenske filharmonije (SF) novembra 2016 zagrozili s stavko, če ne bodo izpolnjene njihove stavkovne zahteve (navedene so v točki 2.1.). Ob zahtevah iz sklepa o stavki so zahtevali tudi spoštljivo delovno okolje (brez žalitev in trpinčenja, "mobbinga") in zagotovitev aktivne vloge pri izbiri novega direktorja in dirigenta.
Naslovnica

Prekarno delo in delovno razmerje

Pravna praksa, 2016/47

dr. Janez Novak, 1.12.2016

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 47/2016V slovenski laični javnosti in v strokovnem pravnem jeziku se že nekaj časa navajajo in uporabljajo pojmi: prekaren, prekeren, prekarij, prekarno/prekerno delo, celo prekarno/prekerno delovno razmerje (DR). Normativne in strokovne delovnopravne definicije navedenih pojmov nimamo ali pa so opredelitve pomanjkljive, zato strokovno gledano ne vemo, kaj pomenijo in kdaj oziroma v katerih primerih jih smemo uporabljati. Ni jasno, ali naj ta pojem navajamo in uporabljamo z "a" ali z "e", ali lahko govorimo o prekarnem/prekernem delu ali celo o prekarnem/prekernem delovnem razmerju. Če naj velja pravilo, da imajo različni slovnični pojmi (besede, izrazi) v strokovnem jeziku različen strokovni pomen (le tako je mogoče razlikovati posamezne strokovne pojme!), potem je v delovnem pravu uporaba pojma prekarij (in njegovih izvedenk) nejasna in ne vemo, kaj ta pojem v strokovnem smislu pomeni.
Naslovnica

Izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička in oblikovanje tožbenega zahtevka

Pravna praksa, 2016/39-40

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 14.10.2016

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 39-40/2016Pravica do dela dobička (dividende) je v 176. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določena kot ena izmed temeljnih in najpomembnejših premoženjskih pravic delničarjev. Skladno z 230. členom ZGD-1 se predpostavlja, da se bilančni dobiček deli med delničarje. Vendar pa lahko skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička odloči tudi, da se bilančni dobiček odvede v druge rezerve iz dobička ali se med delničarje sploh ne razdeli.
Naslovnica

Zastaranje odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora po noveli ZGD-1I

Pravna praksa, 2016/35

Neffat Domen, Hočevar Uroš, 8.9.2016

Domen Neffat, Uroš Hočevar, Pravna praksa, 35/2016Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v 263. členu določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Naslovnica

Dolžnost upravnika, da založi stroške investicije

Pravna praksa, 2016/27

dr. Anita Napotnik, 7.7.2016

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 27/2016• Ali je zakonska dolžnost upravnika, da založi stroške investicije za del obveznosti tistih etažnih lastnikov, ki sploh niso vplačevali sredstev v rezervni sklad (ker tega niso hoteli)?
Naslovnica

Novela ZUKSB-A oziroma novo poglavje v življenju DUTB

Pravna praksa, 2016/20-21

Novak Nejc, Urankar Matija, 19.5.2016

Nejc Novak, Matija Urankar, Pravna praksa, 20-21/2016Richard Nixon, nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, je 28. decembra 1973 podpisal Zakon o ogroženih vrstah (Endangered Species Act). Prav tako na (skoraj praznični) 28. december, vendar 42 let pozneje, pa je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB-A).
Naslovnica

Pravilo podjetniške presoje: gradnja brez gradbenega dovoljenja in denarna kazen

Pravna praksa, 2016/7-8

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 18.2.2016

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 7-8/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v odločitvi III Ips 97/2015 z dne 9. decembra 2015 pri odločanju o odškodninski odgovornosti članov uprave delniške družbe neposredno uporabilo pravilo podjetniške presoje (angl. business judgement rule). V obrazložitvi je vsebinsko napolnilo predpostavke za njegovo uporabo, pri čemer je gradnjo brez gradbenega dovoljenja v povezavi z vsemi okoliščinami primera spoznalo za ravnanje znotraj polja proste presoje (angl. safe harbour). Ravnanje v nasprotju z odločbami inšpekcijskih organov je opredelilo kot profitabilno kršitev, ki pravno ni dopustna in pomeni kršitev dolžne skrbnosti ravnanja uprave.
Naslovnica

Odgovornost revizorjev

Podjetje in delo, 2015/8

Petra Nikolič, 1.12.2015

Petra Nikolič, Podjetje in delo, 8/20151. Uvod 2. Splošno o revidiranju 3. Ureditev revidiranja v Sloveniji 3.1. Pogodba o revidiranju ter poročilo revizorja 3.2. Nadzor 4. Odgovornost revizorjev 4.1. Skrbnost in skrben pregled 4.2. Odgovornost 4.3. Odškodninska odgovornost revizorjev 4.4. Sodna praksa 4.5. Obvezno zavar
Naslovnica

Aktualna vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Podjetje in delo, 2015/6-7

Bruno Nikolić, 1.10.2015

Bruno Nikolić, Podjetje in delo, 6-7/20151. Uvod 2. Predstavitev slovenskega sistema financiranja zdravstvenega varstva 2.1. Finančno poslovanje nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja 2.2. Finančno poslovanje nosilcev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 3. Aktualna vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja 3.1. Razha
Naslovnica

Sprememba pogodbe o javnem naročilu z vidika novih direktiv

Pravna praksa, 2015/35

Pust Luka, Hočevar Uroš, Neffat Domen, 10.9.2015

Luka Pust, Uroš Hočevar, Domen Neffat, Pravna praksa, 35/2015Udeleženci javnonaročniških razmerij se v praksi pogosto soočajo z vprašanjem dopustnosti sprememb pogodb o izvedbi javnega naročila. Čeprav se začnejo po sklenitvi pogodbe uporabljati splošna pravila pogodbenega prava, samo soglasje pogodbenih strank (v skladu z načelom inter partes) za spremembo javne pogodbe ne zadostuje, saj lahko poseg v pogodbo pomeni novo oddajo javnega naročila. V članku sta predstavljeni ureditev dopustnih sprememb pogodb o javnem naročilu, kot jih urejata novi direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU, ter primerjava s predlogom Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki naj bi omenjeni direktivi prenesel v slovenski pravni red.
Naslovnica

Mediacija na sodišču druge stopnje (predvsem v delovnih sporih)

Pravna praksa, 2015/24-25

dr. Janez Novak, 18.6.2015

dr. Janez Novak, Pravna praksa, 24-25/2015Po določbah Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) so višja sodišča, prav tako kot sodišča prve stopnje, v načelu strankam dolžna ponuditi možnost uporabe mediacije (4. člen), razen v primerih, "kadar sodnik oceni, da v posamezni zadevi to ne bi bilo primerno" (prvi odstavek 15. člena). Pojem sodnik pomeni na prvi stopnji sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v obravnavanje, na sodišču druge stopnje pa sodnika poročevalca.
Naslovnica

Zakon o potrjevanju računov naj bi uvedel davčne blagajne že jeseni 2015

FinD-INFO članki, 2015

Simona Novak, univ. dipl. ekon., davčna svetovalka, 24.3.2015

Gospodarsko pravne zadeve

FinD-INFO članki, 24.03.2015Na straneh Ministrstva za finance je objavljen osnutek Zakona o potrjevanju računov (v nadaljevanju zakon). Odprta je javna razprava o davčnih blagajnih od začetka marca do 3. aprila 2015. S tem ukrepom se bo Vlada RS lotila problema sive ekonomije, ki je po statističnih podatkih še posebej pereč...
Naslovnica

Spremembe postopkov pri obračunavanju davkov in glob za davčne prekrške, ki jih bo uvedla Vlada RS z novelo ZDavP-2H in bodo veljali od 1.1.2015 dalje

FinD-INFO članki, 2014

Simona Novak, univ. dipl. ekon., davčna svetovalka, 21.11.2014

Gospodarsko pravne zadeve

FinD-INFO članki, 21.11.2014Z uvedbo novele ZDavP-2H bo urejeno obvezno poročanje finančnih organizacij v okviru z ZDA podpisanega Sporazuma o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA.
Naslovnica

Mediacija pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi

Podjetje in delo, 2014/5

Janez Novak, 1.8.2014

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2014Članek obravnava postopek mediacije v treh primerih prenehanja delovnega razmerja: po sporazumu strank, po redni ali izredni odpovedi delodajalca in po izredni odpovedi delavca. Posebnosti sporov v teh zadevah so obsežen in strokovno zahteven tožbeni zahtevek (predmet spora), obsežnost in zahtevnost pravne podlage (prisilni predpisi, prepoved razpolaganja strank, ničnost, moralna načela) in pomen sodne prakse v teh zadevah. Najbolj zahtevna je mediacija v primerih, ko pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec, predvsem takrat, ko delavec zahteva vrnitev v delovno razmerje ali reintegracijo. Posebej so obravnavane okoliščine, ki vplivajo na potek in uspeh mediacije, in nekatere posebnosti in zanimivosti, ki se nanašajo na mediacije v teh sporih. Dodana so nekatera vprašanja, povezana z mediacijo pred delovnimi sodišči, in predstavljeni nekateri statistični podatki.
Naslovnica

Načeli sorazmernosti in pro rata temporis

Podjetje in delo, 2014/3-4

Janez Novak, 1.6.2014

Janez Novak, Podjetje in delo, 3-4/2014Članek obravnava načelo/test sorazmernosti, ki je pogosto uporabljen v praksi našega Ustavnega sodišča, prav tako pa tudi v praksi Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V zvezi z njim so pomembne tudi ugotovitve in stališča nekaterih drugih sodišč, na primer nemškega Zveznega delovnega sodišča (BAG). Načelo sorazmernosti pomeni, da je pri tehtanju obsega posega v določeno pravico ali obveznosti treba presoditi, ali je poseg primeren/ustrezen za dosego določenega cilja, ali je poseg nujen in ali uporabljeno merilo prizadeti osebi ne nalaga čezmerne obremenitve. Vsebina tega načela je z nebistvenimi različicami sprejeta pri sojenju vseh navedenih sodišč in je eno temeljnih meril pri sodnem odločanju. Primeri iz prakse slovenskih delovnih sodišč kažejo, da je načelo sorazmernosti premalo uporabljeno in upoštevano. Načelo pro rata temporis je, če sodimo po dostopnih virih, v slovenski teoriji in sodni praksi praktično neznano. Načelo pomeni, da se obseg določene pravice (na primer dolžina letnega dopusta) prizna glede na časovno izvajanje določene pravice ali obveznosti (na primer glede na dolžino delovnega časa ali delovnega razmerja), v razmerju do primerljivega delavca, ki dela poln delovni čas. Snov je obravnavana v štirih poglavjih: pojem, pravna ureditev, sodna praksa, posebnosti v delovnih sporih.
Naslovnica

Kaduciteta v delniški družbi

Podjetje in delo, 2014/3-4

Primož Novak, 1.6.2014

Primož Novak, Podjetje in delo, 3-4/2014Delničarji imajo kot družbeniki delniške družbe le eno glavno obveznost, to je plačilo osnovnega vložka. Sankcije za neizpolnitev te glavne obveznosti so predvidene v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Avtor poleg drugih sankcij podrobneje obravnava institut kaducitete (izključitev družbenika iz družbe zaradi nepravočasnega plačila osnovnega vložka), ki je najhujša sankcija, ki lahko prizadene družbenika. Bistven namen tega instituta je zagotoviti dejansko vplačilo vložkov. Na začetku sta na kratko predstavljena delniška družba ter institut osnovnega kapitala, ki se močno povezuje z institutom kaducitete. Predstavljena so tudi pomembna načela, ki dajejo okvir izključitvenemu postopku. Podrobneje je obravnavan kaducitetni postopek v delniški družbi v primerjavi z drugimi kaducitetnimi postopki.
Naslovnica

Delovno razmerje za določen čas

Podjetje in delo, 2013/5

Janez Novak, 22.8.2013

Janez Novak, Podjetje in delo, 5/2013Delovno razmerje za določen čas je izjema od pravila, to je sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, ima enake pravne značilnosti kot pogodba za nedoločen čas, z izjemo omejenega trajanja. Trajanje je določeno z datumom ali z drugimi okoliščinami (na primer izvršitev dela, vrnitev odsotnega delavca in podobno). Zaradi pravne narave in značilnosti delovnega razmerja za določen čas je pravne norme o njem treba ozko in strogo razlagati. Ob tem je upoštevati še pravne institute, ki omejujejo sklepanje delovnega razmerja za določen čas, na primer objektivne pogoje za to obliko dela, prepoved diskriminacije, omejevanje zaporednega sklepanja več pogodb o zaposlitvi (veriženje) in podobno. Članek obravnava pojem in pravne značilnosti delovnega razmerja za določen čas, bistvene značilnosti ZDR, ZDR-A in ZDR-1, sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in nekatere sodbe Sodišča Evropske unije. Dodani so sklepi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(17)

Podjetje in delo(17)

Pravna praksa(20)

Revija RDP(1)

Področja

< Vsi Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki Banke, zavarovalnice in drugi veliki gospodarski subjekti Delovna razmerja Gospodarsko pravne zadeve Investiranje, financiranje in finančna sredstva Javne finance in javna naročila Osnovni pojmi in pripomočki knjigovodstva, računovodstva in revizije Poslovne poti in stranpoti

Leto objave

2018(4) 2017(5) 2016(6) 2015(5)
2014(4) 2013(4) 2012(4) 2011(11)
2010(3) 2008(3) 2006(6)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMN OPQRSŠTUVWXYZŽ