FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki > Investiranje, financiranje in finančna sredstva
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 14
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 331)
Publikacija Članek
Naslovnica

Posojilo družbenika danega v času krize

FinD-INFO članki, 2018

Globočnik Nina, Inštitut za računovodstvo, 19.9.2018

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 19.09.2018Lastniki gospodarskih družb so ob soočenju s potrebo po investicijskih vlaganjih ali po financiranju trajnih obratnih sredstev nemalokrat pred dilemo, ali naj se odločijo za upniški ali dolžniški kapital. Upoštevaje zmanjšano ponudbo bank in dejstvo, da so obresti davčno priznan odhodek, se marsikateri družbenik odloči za dolžniško financiranje.
Naslovnica

Višina predpisanih zamudnih obresti ostaja nespremenjena

Pravna praksa, 2018/28-29

Avtor ni naveden, 19.7.2018

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 28-29/2018Ministrstvo za finance dvakrat letno objavi višino predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) določa, da je predpisana obrestna mera zamudnih obresti vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, upoštevaje podatek Evropske centralne banke na dan 30. junij 2018, znaša 8 odstotkov. Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti bo objavljena tudi v Uradnem listu RS v začetku julija 2018.
Naslovnica

Novi Zakon o trgu finančnih instrumentov

Pravna praksa, 2018/18

mag. Žiga Kosi, 10.5.2018

mag. Žiga Kosi, Pravna praksa, 18/2018Vlada RS je februarja letos Državnemu zboru RS v obravnavo predložila predlog novega Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki žal ni bil sprejet v tem sklicu Državnega zbora. Zakon v nekaj več kot 560 členih ureja trgovanje na kapitalskih trgih in je logično nadaljevanje svojega predhodnika, sedaj veljavnega Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). ZTFI je bil zaradi sprejetja številnih evropskih pravnih aktov vsebinsko tako degradiran, da ni bilo več smiselno nadalje krpati obstoječega zakona, prenos Direktive 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) v slovenski pravni red pa zahteva tako velike popravke zakona, da je bila priprava popolnoma novega zakona praktično edina izbira.
Naslovnica

Nič

Pravna praksa, 2018/1

dr. Jože Mencinger, 11.1.2018

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 1/2018Kaj je bitcoin? Virtualni denar, virtualna srečka, nov finančni produkt ali kaj drugega? Gre pravzaprav le za najbolj poznano kriptovaluto; v svetu naj bi jih bilo že več kot dva tisoč, nenehno nastajajo nove. Tudi različnih vrst denarja je v svetu veliko, prav tako različnih iger na srečo in različnih novih finančnih produktov. Skupno vsem kriptovalutam je, da je za njimi zapletena računalniška procedura, ki je običajnim ljudem nerazumljiva in naj bi takšna tudi dolgo ostala. Sicer pa delovanja marsičesa, kar neprestano uporabljamo, recimo delovanja elektronskih naprav, tudi ne razumemo. Še več, zdi se, da si boljši uporabnik novotarij, če o tem, kako delujejo, sploh ne premišljuješ.
Naslovnica

Razpihovanje pravne megle na področju ICO

Pravna praksa, 2017/48

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 14.12.2017

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2017Tehnologija veriženja (podatkovnih) blokov (tudi veriga podatkovnih blokov), ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchain, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih, primerljiv z izumom interneta. V zadnjem letu so se na tem področju zgodile številne velike spremembe. V nekaterih zveznih državah ZDA so uzakonili podlago za uporabo pametnih pogodb in pametnih registrov, na Švedskem in v Gruziji bo na tej tehnologiji temeljila zemljiška knjiga, Allianz, ena največjih zavarovalniških multinacionalk, bo svoje zavarovalne produkte dala v verigo podatkovnih blokov, v švicarskem kantonu Zug se bodo lahko upravne takse plačevale v za ta namen izdani kriptovaluti. To je le nekaj primerov uporabe tehnologije veriženja blokov. Tudi med potrošniki strmo naraščata zanimanje za in uporaba kriptovalut ter kriptožetonov. Javne ponudbe kriptožetonov (ang. initial coin offerings - ICO) so v porastu, tržna kapitalizacija je že presegla 3 milijarde dolarjev, zato se pojavlja pomembno pravno vprašanje: kakšno pravno naravo imajo kriptožetoni? Države se soočajo z dilemo, kako urediti področje kriptožetonov in dotičnega načina množičnega financiranja brez prevelikega posega v inovativne poslovne rešitve in uspešne podjetniške zgodbe.
Naslovnica

Pravni in ekonomski učinki brexita na zasebno pravo

Podjetje in delo, 2017/6-7

Verica Trstenjak, 1.10.2017

Verica Trstenjak, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Avtorica v prispevku obravnava izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. V prvem delu so obravnavani postopek izstopa in možnosti, ki jih ima Združeno kraljestvo. Med temi so navedeni norveški in švicarski model, tako imenovani model carinske unije, model prostega trgovinskega sporazuma in model WTO. V nadaljevanju je obravnavan vpliv brexita na različna področja zasebnega prava, posebej na potrošniško pravo, ter s tem povečan vpliv na pogodbeno pravo in pravice pri online pogodbah, v letalskem prometu ter glede dajatev gostovanja pri mobilni telefoniji. Omenjen je tudi vpliv na pravo družb in na mednarodno zasebno pravo. V okviru slednjega je opozorjeno zlasti na probleme po izstopu Združenega kraljestva na področju pristojnosti, glede priznanja in izvršitve odločb ter uporabe prava. Ključne besede: brexit, izstop, Združeno kraljestvo, Evropska unija, potrošniško pravo, zasebno pravo, pogodbeno pravo, pravo družb, pristojnost, priznanje odločb Title: Legal and Economic Implications of Brexit for Private Law Abstract: The article discusses the withdrawal of the United Kingdom from the European Union. The first part of the article deals with the exit procedure and the available options for the United Kingdom. These options include the Norwegian, the Swiss model, the customs union model, the model of free trade agreement and the WTO model. The article then analyses the impact of Brexit on various areas of private law, in particular consumer law, and thus an increased impact on contract law and rights in online contracts, air passenger rights, and mobile phone and roaming. The article also briefly deals with the impact of Brexit on company law and private international law. In the context of the latter, the issues concerning jurisdiction, recognition and enforcement of judgments and the application of law are underlined. Key words: Brexit, withdrawal, United Kingdom, European Union, consumer law, private law, contract law, co
Naslovnica

Digitalna ekonomija: bitcoin, internet stvari in Uber

Podjetje in delo, 2017/6-7

Ahtik Meta, Hojnik Janja, 1.10.2017

Meta Ahtik, Janja Hojnik, Podjetje in delo, 6-7/2017Povzetek: Cilj članka je prikazati številne dimenzije digitalnega gospodarstva in njegov vpliv na pravni razvoj v prihodnosti. Digitalizacija gospodarstva je eden od gospodarskih megatrendov v sodobni družbi, proces ustvarjanja dodane vrednosti s povezavo izdelkov z internetom in s proizvodnjo presežnih učinkov na tej podlagi. Glede na njegovo večplastnost se digitalizacija gospodarstva po naravi dotika celotnega spektra pravnih področij. Članek najprej prikazuje pravne izzive interneta stvari in številna odprta vprašanja, povezana zlasti, a ne le, s področji intelektualne lastnine, varstvom osebnih podatkov in zasebnosti ter varstvom potrošnikov. Nato proučuje Uber in pričakovano odločitev Sodišča EU, ki bo opredelila, ali je Uber transportno podjetje ali spletna platforma. Pravne posledice možnih odločitev se med seboj precej razlikujejo. Končno članek predstavi še izzive, povezane z bitcoinom kot najbolj reprezentativno virtualno valuto. Trenutno so te valute regulirane le na področjih obdavčitve ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Avtorici zaključujeva, da pravo po eni strani spodbuja pozitivne vidike digitalizacije gospodarstva, po drugi pa omejuje njene negativne posledice za evropsko gospodarstvo in družbo. Ključne besede: digitalno gospodarstvo, bitcoin, storitvizacija, internet stvari, digitalizacija industrije, ekonomija delitve, veliko podatkovje, oblak proizvodnje, 3D-tiskanje Title: Digital Economy: Bitcoin, Internet of Things and Uber Abstract: The objective of the article is to demonstrate the many dimensions of digital economy and its impact on future legal development. Digitalisation of economy is one of the economic megatrends in modern society, a process creating value by connecting products to Internet and producing spillover effects on this basis. Considering its multifaceted character, digitalisation of economy inherently touches upon the full spectrum of legal fields. The articl
Naslovnica

Paradoks transparentnosti in zaupanja pri projektih ICO

Pravna praksa, 2017/35

Matej Tomažin, 21.9.2017

Matej Tomažin, Pravna praksa, 35/2017ICO je kratica, ki je dandanes vse bolj znana. Gre za prvo prodajo žetonov oziroma kriptokovancev, ki jo podjetje izvede v želji financiranja izvedbe poslovne ideje. Na prvi pogled je to primerljivo s konceptom prve javne prodaje delnic, toda podrobnejša primerjava pokaže, da gre za povsem drug koncept.
Naslovnica

Razvrščanje finančnih naložb

FinD-INFO članki, 2017

Inštitut za računovodstvo, 5.9.2017

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 05.09.2017Organizacija (d.o.o.) kupuje delnice, ki kotirajo na borzi z namenom trgovanja/prodaje. V trenutku nakupa podjetje težko presodi ali bo prodajo izvedlo v kratkem roku ali ne.
Naslovnica

Odgovornost investitorja in izvajalca del - izdelava varnostnega načrta po drugem odstavku 82. členu ZGO-1

Pravna praksa, 2017/30-31

Avtor ni naveden, 24.8.2017

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 30-31/2017Izvajalčeva opustitev ni posledica dejstva, da investitor ni izdelal varnostnega načrta, marveč je posledica dejstva, da je kršil svoje samostojno določene varnostne obveznosti. Kar je pomembno v konkretni zadevi, je tudi to, da je bil investitor (fizična oseba, laik) v pogodbenem razmerju zgolj z enim samim izvajalcem (strokovnjakom) ter za uresničevanje varnostnih standardov ni bila potrebna nobena koordinacija. Drugače bi bilo morda v primeru, ko bi šlo za kompleksno gradnjo (npr. gradnjo viaduktov, tunelov, avtocest itd.) ter prav zaradi kompleksnosti gradnje, v kateri je soudeleženo večje število izvajalcev, posamezen izvajalec samostojno, brez enotnega varnostnega načrta varnosti delavcev ne bi mogel zagotoviti ali pa bi mu bilo to v bistveni meri oteženo. Šele v takšnem položaju se izdelava varnostnega načrta kaže kot primerno in tudi nujno sredstvo za dosego namena varnostne norme.
Naslovnica

Kriptovalute so nov investicijski razred

Pravna praksa, 2017/30-31

Matej Tomažin, 24.8.2017

Matej Tomažin, Pravna praksa, 30-31/2017V letošnjem letu se zaradi izrazite rasti kriptovalut slednje povezujejo predvsem z borznimi baloni. Seveda gre pri tem za klasična opozorila, ko neko premoženje nekajkrat poraste in pri tem pritegne veliko pozornosti vlagateljev. Žal pa se pri tem premalo pozornosti posveča možnosti, da so kriptovalute enostavno postale nov investicijski razred, ki si utira svoje mesto na zemljevidu varčevanj.
Naslovnica

Vlaganje v razširitev nepremičnine, ki je v lasti fizičnih oseb

FinD-INFO članki, 2016

Inštitut za računovodstvo, 20.10.2016

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 20.10.2016Lastnika nepremičnine (gre za gostinski lokal) sta fizični osebi, partnerja, ki sta tudi solastnika podjetja. Lastnika dajeta svojemu podjetju nepremičnino v najem za 99 let. Glede na povpraševanje sta se odločila razširiti obstoječe kapacitete gostinskega lokala. Gradbeno dovoljenje za povečanje objekta se glasi na fizični osebi, ki sta lastnika.
Naslovnica

Vlaganje v raziskave in razvoj, odbitek vstopnega DDV od plovila, namenjenega raziskavam in razvoju

FinD-INFO članki, 2016

Inštitut za računovodstvo, 2.8.2016

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 02.08.2016Podjetje bi kupilo rabljeno jadrnico z namenom razvoja ›črne skrinjice‹ za plovila. Za razvoj potrebujejo vzorčno plovilo, ki bo služilo tudi kot prezentacija oziroma prototip za razstave na raznih sejmih.
Naslovnica

DDV pri pogodbah o finančnem leasingu - nove smernice

FinD-INFO članki, 2016

Julija Žičkar, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 17.3.2016

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 17.03.2016Vrhovno sodišče je po predhodnem odločanju Sodišča Evropske unije (SEU) postavilo pomembne smernice pri obdavčitvi pogodb o finančnem leasingu nepremičnin v primerih, ko je predmet leasinga zaradi plačilne nediscipline leasingojemalca vrnjen leasingodajalcu in prodan tretji osebi.
Naslovnica

Uporaba kapitalskih postavk

FinD-INFO članki, 2015

Inštitut za računovodstvo, 24.11.2015

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 24.11.2015Delovanje družbe z omejeno odgovornostjo kot enoosebne družbe temelji na določilih Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, ki ga je sprejel edini družbenik, ki opravlja tudi vse pristojnosti skupščine.
Naslovnica

Tretje četrtletje

Pravna praksa, 2015/42-43

Matej Tomažin, 5.11.2015

Matej Tomažin, Pravna praksa, 42-43/2015Dileme, ali je bolj smiselno opazovati drevo ali gozd, na kapitalskih trgih ne bi smelo biti. Opazovati je treba namreč oboje, je pa res, da so sem in tja obdobja, ko vlagatelji več pozornosti namenjajo posameznemu sklopu informacij.
Naslovnica

Nekateri vidiki prisilnega umika delnic

Podjetje in delo, 2015/3-4

Janez Vončina, 1.6.2015

Janez Vončina, Podjetje in delo, 3-4/20151. Uvod 2. Splošno o prisilnem umiku delnic 3. Statutarno določen umik 3.1. Odločitev poslovodstva o umiku 4. Statutarno dovoljen umik 4.1. Nadomestilo (povračilo) delničarjem za umaknjene delnice 5. Sklep Povzetek Prisilni umik delnic je najintenzivnejši poseg v pravni položaj delnič
Naslovnica

O tujih neposrednih investicijah tako in drugače

Pravna praksa, 2014/46

dr. Maja Makovec Brenčič, 27.11.2014

dr. Maja Makovec-Brenčič, Pravna praksa, 46/2014Tako v zadnjem času kot tudi že prej smo veliko časa posvetili razpravam o tem, kaj bi bilo v nacionalnem in mednarodnem pogledu učinkovito in smiselno storiti v zvezi z odpiranjem vrat tujim investicijam, ali je naše poslovno okolje pripravljeno in dovolj spodbudno za vstope tujih podjetij oziroma tujega kapitala, katere so tiste dejavnosti, ki so privlačne, ipd. Ta tema je še zlasti v ospredju, ko se vnovič najdemo kakšno mesto nižje na lestvicah konkurenčnosti, ko se izkušnje prevzemov pokažejo v različnih dimenzijah in pogledih (pa ne zgolj pri nas), ko je treba najti vire za proračun in jih predstaviti širši javnosti ...
Naslovnica

Zadržanje izvrševanja 15.a do 15.t člena Zakona o finančnih zavarovanjih

FinD-INFO članki, 2014

Nika Hudej, višja pravosodna svetovalka na Vrhovnem sodišču RS, 20.11.2014

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 20.11.2014Ustavno sodišče z odločbo U-I-196/14-12 do končne odločitve zadržalo izvrševanje 15.a do 15.t člena Zakona o finančnih zavarovanjih (ZFZ), ki urejajo možnost notarske prodaje nepremičnine, ki je dana v zavarovanje terjatve z notarsko hipoteko.
Naslovnica

Pravne možnosti upnikov v postopku prisilne poravnave nad srednjo in veliko družbo

Podjetje in delo, 2014/6-7

Marko Zaman, 1.10.2014

Marko Zaman, Podjetje in delo, 6-7/2014Prispevek obravnava upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ki po 55. členu ZGD-1 ustreza kriterijem srednje oziroma velike gospodarske družbe. V tem okviru je posebej obravnavana problematika oblikovanja upniškega odbora v postopku prisilne poravnave, imenovanja pooblaščenca upnikov, glasovanja v postopku prisilne poravnave ter prenosa pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike. Prispevek na kratko pojasnjuje bistvene novosti, ki jih je v insolvenčnih postopkih prinesla novela ZFPPIPP-F, katere osnovni namen je bil omogočiti okvir prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Novela odpira nekatere dileme, ki bi se lahko pojavile v praksi insolvenčnih postopkov in glede katerih bo morala sodna praksa zavzeti jasno stališče.
Naslovnica

Načrt finančnega prestrukturiranja

Podjetje in delo, 2014/6-7

Nina Plavšak, 1.10.2014

Nina Plavšak, Podjetje in delo, 6-7/2014Načrt finančnega prestrukturiranja mora vključevati opis vseh načrtovanih ukrepov finančnega prestrukturiranja in oceno njihovih učinkov za zagotovitev dolžnikove dolgoročne plačilne sposobnosti.
Naslovnica

Pogodba o investiciji

FinD-INFO članki, 2014

Inštitut za računovodstvo, 25.4.2014

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 25.04.2014Podjetje iz Kitajske želi v slovensko podjetje vložiti 40.000 evrov kot investicijo. Podjetje bo nudilo donos v višini 30 odstotkov letnega dobička. Plačilo donosa torej ne bo izplačilo dobička, temveč le znesek, ki je vezan na kazalec dobička. Kitajsko podjetje ne bo vstopilo v kapital. Med seboj bosta imeli sklenjeno pogodbo o investiciji.
Naslovnica

Novela ZFPPIPP-F prinaša nov institut - zunajsodno finančno prestrukturiranje

FinD-INFO članki, 2013

mag. Mojca Kunšek, 16.12.2013

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 16.12.2013Novela ZFPPIPP-F, ki se uporablja od 6. decembra, je odraz podatkov iz sodne statistike, ki kažejo, da je bil do sedaj veljavni postopek prisilne poravnave prakse predrag in prezapleten, z novim institutom zunajsodnega finančnega prestrukturiranja pa se bo način dogovarjanja, ki je značilen za doseganje zunajsodnih sporazumov o finančnem prestrukturiranju prezadolženih dolžnikov, preneslo tudi v sodne postopke.
Naslovnica

Po ZBan-1 banka jamči za izplačilo vloge do 100.000 evrov

FinD-INFO članki, 2013

mag. Mojca Kunšek, 3.10.2013

Investiranje, financiranje in finančna sredstva

FinD-INFO članki, 03.10.2013V skladu s 311. členom Zakona o bančništvu (ZBan-1) mora vsaka banka na svojih javnih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu in objaviti razumljive informacije o sistemu jamstva za vloge, v katerega je vključena banka oziroma njene podružnice, vključno z višino in obsegom kritja, ki ga zagotavlja sistem jamstva. Banke s sedežem v Republiki Sloveniji jamčijo za izplačilo zajamčene vloge pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, do stanja vloge v višini 100.000 evrov.
Naslovnica

Predhodne odredbe in insolvenčni postopki

Pravna praksa, 2013/35

Dida Volk, 12.9.2013

Dida Volk, Pravna praksa, 35/2013K pisanju tega prispevka me je spodbudila aktualna sodna praksa v povezavi z izdanimi sklepi o zavarovanju s predhodnimi odredbami in začetimi insolvenčnimi postopki. Z zadnjo spremembo in dopolnitvijo Zakona o izvršbi in zavarovanju (novela ZIZ-I), ki je začela veljati 16. aprila 2011, se je povečalo število predlogov za zavarovanje s predhodno odredbo in s tem tudi izdanih sklepov o zavarovanju s predhodnimi odredbami. V zadnjih letih se je bistveno povečalo tudi število insolvenčnih postopkov, in sicer predvsem stečajnih postopkov. Vse več upnikov se znajde v dokaj pogosti situaciji, ko najprej vložijo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na dolžnikov obrazloženi ugovor zoper sklep o izvršbi pa se postopek nadaljuje v pravdi. Takrat tudi mnogi upniki uveljavljajo možnost zavarovanja s predhodnimi odredbami in nemalokrat sodišče predlogu za zavarovanje ugodi in izda predlagano predhodno odredbo. Takrat pa se začne insolvenčni postopek: stečajni postopek oziroma (redkeje) postopek prisilne poravnave, ki vpliva na začete postopke izvršbe ali zavarovanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 14 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura


FinD-INFO članki(89)

Podjetje in delo(49)

Pravna praksa(190)

Revija RDP(3)

Področja

< Vsi Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki Investiranje, financiranje in finančna sredstva

Leto objave

2018(4) 2017(7) 2016(3) 2015(3)
2014(5) 2013(33) 2012(32) 2011(50)
2010(47) 2009(47) 2008(54) 2007(10)
2006(36)

Avtorji

A B C ĆČ D Đ EF G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž