FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Pravna praksa > 2017 > Januar
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica

Teža mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu

Pravna praksa, 2017/3-4

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.1.2017

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 3-4/2017Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu deluje že desetletje in je leta 2015 prejela 441 vlog, od tega jih približno dve tretjini reši s pozitivnim mnenjem delodajalcu, ostale pa z negativnim mnenjem. Tisti, ki smo že kdaj vodili postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti ali poslovnega razloga, pa se (včasih) resno sprašujemo, kakšno težo to mnenje pravzaprav ima, če sploh še kakšnega.
Naslovnica

Letni dopust

Pravna praksa, 2017/3-4

mag. Suzana Pisnik, 26.1.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 3-4/2017Ko govorimo o dopustu, govorimo predvsem o temeljni socialni pravici, o neodtujljivi pravici delavca in podobno. Drugače povedano: pri letnem dopustu gre za čas, ki ga delavec uporabi za počitek in rekreacijo ter se odmakne od delovnega okolja. Seveda je v zvezi s pravico do letnega dopusta pomembno tudi dejstvo, da delavec v času, ko ne dela, prejema nadomestilo plače, kot če bi delal. Torej je letni dopust ena izmed temeljnih pravic delavca.
Naslovnica

Redefinicija nesposobnosti kot razlog za redno odpoved in nova ureditev nadomestila ob sporazumnem prenehanju pogodbe

Pravna praksa, 2017/3-4

dr. Polonca Končar, 26.1.2017

dr. Polonca Končar, Pravna praksa, 3-4/2017MDDSZEM je na svoji spletni strani 8. novembra 2016 objavilo predloge sprememb in dopolnitev treh zakonov, in sicer Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-D) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Mnoge rešitve, vsebovane v predlogih zakonov, so bile še pred oblikovanjem teh predlogov predmet socialnega dialoga. Z namero po strokovni oceni obstoječih besedil novel zakonov so se 9. januarja 2017 na prvem letošnjem srečanju sestali člani Društva za delovno pravo in socialno varnost. Z namenom poglobljene razprave so jo omejili na dve predlagani novosti ZDR-1 oziroma ZUTD-D, in sicer na predlagano redefinicijo odpovednega razloga nesposobnosti in na možnost, da se delavec v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi odpove pravici do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Obe predlagani novosti sta pomembni tako s konceptualnega vidika kot tudi z vidika vzdrževanja pravne države.
Naslovnica

Presoja ustavnosti kolektivne pogodbe - solidarnostni prispevki

Pravna praksa, 2017/3-4

Avtor ni naveden, 26.1.2017

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2017Pravna podlaga za zbiranje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, je v 39. členu Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, ki ni bil v nasprotju z zakoni in Ustavo (saj je šlo za solidarnostni prispevek, pri katerem ne gre za ekvivalent vzajemnih dajatev, temveč za sredstva, ki se razpršijo med upravičence), zato do neutemeljenega premika premoženja ni prišlo. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega tožbenega zahtevka, je zato materialnopravno pravilna (190. člen OZ).
Naslovnica

Uveljavljanje stroškov v zvezi z dohodki iz zaposlitve

Pravna praksa, 2017/3-4

Avtor ni naveden, 26.1.2017

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2017V skladu s 45. členom Zakona o dohodnini - ZDoh-2 se zavezancu, ki prejema dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, v davčno osnovo od tega dohodka ne všteva dohodek:
Naslovnica

Izredna odpoved delavca

Pravna praksa, 2017/3-4

mag. Nataša Belopavlovič, 26.1.2017

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 3-4/2017• Kaj lahko stori delodajalec, ki prejme delavčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, očitane kršitve pa zavrača in meni, da na njegovi strani ne obstajajo utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe?
Naslovnica

Zakaj nočemo uspešnih zgodb?

Pravna praksa, 2017/3-4

Matej Tomažin, 26.1.2017

Matej Tomažin, Pravna praksa, 3-4/2017Ob prodaji podjetja Outfit7 se lahko zamislimo, zakaj Slovenija ni aktivnejša pri ustvarjanju okolja, kjer bi podobne poslovne zgodbe lahko uspevale. Dejstvo je, da danes "davčna" in marsikateri uradnik fantazirata, koliko davka bi lahko pobrali pri tej transakciji. Toda iz te moke ne bo kruha. In zakaj?
Naslovnica

Odpravnina ob poteku pogodbe in hkratni upokojitvi

Pravna praksa, 2017/3-4

dr. Nana Weber, 26.1.2017

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 3-4/2017Delavka se je starostno upokojila 31. decembra 2016.
Naslovnica

Akt o sistemizaciji

Pravna praksa, 2017/2

Miha Šercer, 19.1.2017

Miha Šercer, Pravna praksa, 2/2017Spreminjamo pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in nas zanima, ali lahko znižamo zahtevnost delovnih mest, da bodo vsi obstoječi zaposleni izpolnjevali pogoje za opravljanje dela. Ob pregledu obstoječega stanja smo namreč ugotovili, da kar nekaj zaposlenih, čeprav smo z njihovim delom zadovoljni, ne izpolnjuje formalnih pogojev, ki so določeni v trenutni sistemizaciji, in ne bi bili radi zaradi tega v prekršku.
Naslovnica

Helikopterski denar in univerzalni temeljni dohodek

Pravna praksa, 2017/2

dr. Jože Mencinger, 19.1.2017

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 2/2017Dve novi čudni pogruntavščini? Morda, morda pa ne. Učbeniška rešitev, s katero centralna banka uravnava količino denarja v obtoku, ne deluje, kar pa je razumljiva ali celo samoumevna posledica "varčevanja" in hkratnega povečevanja zahtevane kapitalske ustreznosti bank. Zato 80 milijard ali približno 300 evrov na prebivalca evroobmočja, ki jih vsak mesec "natiska" ECB, čemur pravimo kvantitativno sproščanje, ostaja v bankah ali pa se seli na kapitalske trge. Tam napihuje "vrednost" finančnega premoženja in ustvarja bodočo finančno krizo. Kolikšne so razsežnosti tega, pove podatek, da je slovenski letni BDP 37 milijard evrov.
Naslovnica

Interventni in drugi ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju

Pravna praksa, 2017/2

mag. Brigita Rajšter Vranović, 19.1.2017

mag. Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 2/2017Z namenom zagotovitve stabilnosti javnih financ je bil 30. decembra 2016 v Državnem zboru Republike Slovenije po nujnem postopku sprejet Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). ZUPPJS17 je pričel veljati 1. januarja 2017 in je nadomestil predhodni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16) ter tako podaljšal varčevalne ukrepe države v javnem sektorju.
Naslovnica

Zadrževanje in pobot izplačila plače

Pravna praksa, 2017/1

mag. Suzana Pisnik, 12.1.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1/2017Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljeno kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in nadzoru delodajalca. Razmerje med delavcem in delodajalcem se uredi s pogodbo o zaposlitvi. Ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, ki jih določa 31. člen ZDR-1, je tudi določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih. Plača je tako pravica delavca in obveznost delodajalca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Določitev plače je namreč bistven in nujen element pogodbe o zaposlitvi v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 31. člena ZDR-1.
Naslovnica

Zdravstveni pregledi delavcev

Pravna praksa, 2017/1

mag. Nataša Belopavlovič, 12.1.2017

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 1/2017Zanima nas, kje so določene pravne podlage za predhodne, preventivne oziroma obdobne zdravstvene preglede delavcev.
Naslovnica

Bolniška odsotnost

Pravna praksa, 2017/1

Miha Šercer, 12.1.2017

Miha Šercer, Pravna praksa, 1/2017Kaj lahko storimo v primeru, ko ZZZS našemu delavcu zaključi bolniški stalež? Delavec pride na delo, potem pa naknadno, lahko tudi po dveh tednih, dobimo novo odločbo, na podlagi katere je ugotovljena delavčeva nezmožnost za delo za nazaj, torej kontinuirano. V teh dveh tednih se je delavcu nabralo kar nekaj delovnih ur. Če mu jih pustimo in mu zraven vpišemo še bolniško, dobi delavec za te dneve praktično dvojno plačilo (bolniško in še ure, ki jih lahko izkoristi). Ali lahko delavcu za ta čas ure izbrišemo, saj nismo mi krivi, da je prišlo do tega? Ali se sploh da nekako prisiliti zdravnike in komisijo, da odločajo pravočasno? Ali lahko delavcu obračunamo delovne ure, glede na to, da je to zanj ugodneje, refundiramo pa od ZZZS bolniško, torej razliko plačamo mi?
Naslovnica

Poskusno delo

Pravna praksa, 2017/1

mag. Suzana Pisnik, 12.1.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 1/2017Izbira zaposlenega je zahtevna in pomembna poslovna odločitev vsakega delodajalca. Poskusna doba je namenjena preverjanju primernosti novega bodočega zaposlenega za delo, ki ga bo ta opravljal na delovnem mestu.
Naslovnica

Zneski pavšalnih prispevkov za leto 2017

Pravna praksa, 2017/1

Avtor ni naveden, 12.1.2017

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2017Obveznost plačevanja pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje je določena z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zneski so določeni v odstotku od povprečne plače za oktober preteklega koledarskega leta. Upoštevajoč podatek Statističnega urada RS (povprečna bruto plača za oktober 2016 znaša 1.567,99 evra = PP) so v spodnji tabeli navedeni zneski prispevkov za zdravstveno zavarovanje v letu 2017:
Naslovnica

Samoprijava

Pravna praksa, 2017/1

Avtor ni naveden, 12.1.2017

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 1/2017Z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2) je urejen institut samoprijave, ki naj zavezance za davek spodbudi, da bi morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih sporočili davčnemu organu. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davčno obveznost, kar pomeni, da bo ta povečana za obresti s triodstotno letno obrestno mero.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura

< Vsi

Pravna praksa

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

< Vsi 2017 Januar

Avtorji

AB CĆČDĐEFGHIJK LM NOP QR S Š T UV W XYZŽ