FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Pravna praksa > 2017 > M
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 17 (od skupaj 17)
Publikacija Članek
Naslovnica

Pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov kot kolegijski organ?

Pravna praksa, 2017/34

Nenad Mrdaković, 14.9.2017

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 34/2017Krog zavezancev, ki bodo morali imenovati pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov (ang. Data Protection Officer, v nadaljevanju: DPO) po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR), bo glede na kriterije iz prvega odstavka 37. člena GDPR dokaj širok. Vzpostavitev DPO, ki je ena izmed ključnih novosti na področju varstva osebnih podatkov, bo relevantna za številne gospodarske subjekte, tako upravljavce kot obdelovalce osebnih podatkov. Omenjeni zavezanci se bodo v okviru implementacije obveznosti po GDPR v svoje poslovne procese soočili tudi z dilemo, ali naj imenujejo notranjega ali zunanjega DPO. Namen danega prispevka je obravnava vprašanj, povezanih z imenovanjem DPO kot internega kolegijskega organa, ter s tem povezanih kriterijev oziroma omejitev, kot izhajajo iz danih pravnih okvirov in nedavno izdanega mnenja Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: mnenje).
Naslovnica

Se slovensko gospodarstvo pregreva? Ne še!

Pravna praksa, 2017/34

dr. Jože Mencinger, 14.9.2017

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 34/2017Gospodarstvu gre letos res dobro: ob rekordni gospodarski rasti, hitrem zmanjševanju brezposelnosti in nizki inflaciji imamo še izjemno velik presežek na tekočem računu, morda celo prvi pravi proračunski presežek, in rekordno nizke donose na slovenske državne obveznice. Tudi ocene in napovedi tujih institucij, IMF in nedavno OECD, se kar naprej izboljšujejo. Njihove obiske pa ob pohvalah spremlja običajna mantra o nujnosti strukturnih reform, izravnavanju proračuna in nevarnosti tega, da upokojenci do leta 2050 uničijo javne finance. Nenavadno je le, da tisti, ki nas hvalijo, ne ugotovijo, da so njihove pohvale neskladne z njihovimi mantrami oziroma da nam gre morda dobro prav zato, ker njihovih manter, "uporabnih" za vse čase in kraje, ne upoštevamo.
Naslovnica

Ali v delovnem pravu obstaja pravica do izklopa?

Pravna praksa, 2017/33

Starič Klemen, Mićić Nadja, 7.9.2017

Klemen Starič, Nadja Mićić, Pravna praksa, 33/2017Razširjenost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je zabrisala mejo med delovnim časom in časom počitka. Zaradi težnje delodajalca po zagotavljanju hitrih in uporabniku prijaznih storitev je delavec za njihovo implementacijo pogosto dosegljiv izven delovnega časa. Odgovarjanje na službena elektronska sporočila ali dosegljivost delavca prek mobilnega telefona pred in po končanem delovniku postaja praksa vedno večjega števila delavcev. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali trenutna delovnopravna ureditev delavcu zagotavlja t. i. pravico do izklopa, ki bi ponovno postavila mejo med delovnim časom in časom počitka.
Naslovnica

Strankina želja po verski nevtralnosti delavke in prepoved diskriminacije

Pravna praksa, 2017/32

Patricij Maček, 31.8.2017

Patricij Maček, Pravna praksa, 32/2017V junijski številki Pravne prakse ste lahko prebrali, da je Sodišče Evropske unije (EU) prepoznalo, da je prepoved nošenja verskih simbolov na delovnem mestu v skladu s pravom EU. V (podobni) zadevi C-188/15 pa je istega dne odločilo tudi, da delodajalec želje stranke, naj storitve tega delodajalca ne opravlja več delavka, ki nosi muslimansko naglavno ruto, ne more predpisati kot bistvene in odločilne zahteve za delovno mesto take delavke, saj bi s tako zahtevo izključeval prepoved (ne)posredne diskriminacije pri zaposlovanju in delu na podlagi vere, prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
Naslovnica

Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin

Pravna praksa, 2017/30-31

Maša Mihelj, 24.8.2017

Maša Mihelj, Pravna praksa, 30-31/2017• Delavka sprašuje, ali ji v primeru smrti enega od staršev njenega zunajzakonskega partnerja pripada plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin?
Naslovnica

(Kdaj) bo pokojninska blagajna usahnila? Ob predlogu Zakona o demografskem rezervnem skladu

Pravna praksa, 2017/27

Luka Mišič, 13.7.2017

Luka Mišič, Pravna praksa, 27/2017Ministrstvo za finance je v četrtek, 29. junija 2017, objavilo predlog Zakona o demografskem rezervnem skladu, ki z namenom zagotavljanja dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema ustanavlja demografski sklad, tj. investicijski sklad v lasti države, katerega naloga je zagotavljanje sredstev pokojninski blagajni v času, ko bodo njeni odhodki presegali prihodke. Namen prispevka je na kratko predstaviti razloge, ki stojijo za predlogom takšne sistemske spremembe, predstaviti najpomembnejše točke nove ureditve in preveriti nekaj rešitev, ki bi lahko prav tako poskrbele za dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne. Pri tem vprašanja pravnih panog, kot so korporacijsko ali finančno pravo, mimo izhodiščnih nastavkov prepuščam kolegicam in kolegom, veščih teh disciplin, enako pa velja tudi za strogo ekonomska vprašanja.
Naslovnica

INSOLV-INFO

Pravna praksa, 2017/24-25

Patricij Maček, 22.6.2017

Patricij Maček, Pravna praksa, 24-25/2017Želite biti dnevno obveščeni o vseh pomembnih poslovnih in finančnih dogodkih, povezanih s poslovnimi subjekti po lastnem izboru? Potrebujete podrobne poslovne informacije o obstoječih in bodočih poslovnih partnerjih? Vse to omogoča prenovljeni poslovno-informacijski portal INSOLV-INFO, ki ga je spomladi (bodočim) uporabnikom predstavila družba IUS SOFTWARE. Posodobljeni spletni portal je preglednejši, enostavnejši in naprednejši ter tako uporabnejši za spremljanje insolvenčnih postopkov pravnih in fizičnih oseb.
Naslovnica

Ste (že) pripravljeni na maj 2018?

Pravna praksa, 2017/24-25

dr. Nataša Pirc Musar, 22.6.2017

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 24-25/2017Nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) se začne uporabljati enotno v vseh državah članicah 25. maja 2018. V primerjavi z veljavno Direktivo 95/46/ES, preneseno v slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), prinaša precej novosti.
Naslovnica

Odmera sorazmernega dela letnega dopusta

Pravna praksa, 2017/23

Maša Mihelj, 15.6.2017

Maša Mihelj, Pravna praksa, 23/2017Delavcu bo delovno razmerje zaradi prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi prenehalo sredi meseca avgusta.
Naslovnica

Enostavna ekonomika Magne

Pravna praksa, 2017/23

dr. Jože Mencinger, 15.6.2017

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 23/2017Magna in dogajanje okrog nje v veliki meri simbolizirata ravnanje slovenskih oblasti in njihov odnos do sveta, prebivalstva in zemlje. Oblasti skrbi predvsem, kaj bodo o nas mislili tuji investitorji, manj važno, razen pred volitvami, je, kaj mislijo državljani, skrb za zemljo pa je povsem odveč. A lotimo se stvari brez predsodkov in brez vere, da so tuje naložbe mana z neba, z enostavno ekonomiko. Nesporno je, da bo Magna dvignila slovenski bruto domači produkt, saj vanj šteje vse, kar je narejeno ali pobarvano na ozemlju Slovenije, ne glede na to, kdo to naredi. Manj gotovo je, da bo Magna povečala bruto nacionalni produkt, pri katerem je važno, kaj naredijo in dobijo slovenski državljani, doma ali v tujini, kot delavci ali kot lastniki.
Naslovnica

Oblastna ravnanja in javna naročila

Pravna praksa, 2017/22

dr. Aleksij Mužina, 8.6.2017

dr. Aleksij Mužina, Pravna praksa, 22/2017Urejanje notranje organizacije države (iure imperii) je odvisno le od ustavnega sistema posamezne države članice, zato naj vanj pravo Unije ne posega. Sodišče EU je tako že večkrat priznalo, da lahko vsaka država članica prosto in kakor se ji zdi najbolj primerno razdeli pristojnosti na nacionalni ravni ter da je način, kako države članice organizirajo izvajanje javnih pooblastil znotraj države, odvisen le od ustavnega sistema posamezne države članice.
Naslovnica

Kaj šteti v delovno dobo za izračun dodatka za delovno dobo

Pravna praksa, 2017/19

Maša Mihelj, 18.5.2017

Maša Mihelj, Pravna praksa, 19/2017Delavka, zaposlena v zavarovalništvu, sprašuje, kaj se pri delodajalcu šteje v delovno dobo, od dopolnitve katere je odvisna višina dodatka za delovno dobo.
Naslovnica

Izzivi sodelovalnega gospodarstva

Pravna praksa, 2017/18

Luka Mišič, 11.5.2017

Luka Mišič, Pravna praksa, 18/2017Prispevek predstavlja pregled izbranih pravnih izzivov, vezanih na t. i. sodelovalno gospodarstvo, s katerimi se bodo oziroma se pravzaprav že kar nekaj časa soočajo različni pravni igralci, tako uporabniki in ponudniki storitev ter posredniki kot tudi in predvsem igralci, ki so del normodajnega procesa. Namen besedila ni poglobljena analiza pojava z vidika različnih pravnih panog - takšen podvig gotovo terja vsaj posebno izdajo kakega zbornika, hkrati pa bi bilo intelektualno nepošteno, če bi se čutil poklicanega, da razpravljam o zahtevnih vprašanjih pravnih panog, s katerimi se redkeje ukvarjam -, temveč strnjen pregled nekaterih pomembnih in zanimivih pravnih vprašanj, ki jih odpira sodelovalno gospodarstvo.
Naslovnica

Pravilo de minimis o spremembah pogodb o izvedbi javnega naročila in koncesijskih pogodb

Pravna praksa, 2017/16-17

Mužina Aleksij, Rejc Žiga, 21.4.2017

dr. Aleksij Mužina, mag. Žiga Rejc, Pravna praksa, 16-17/2017Po ratione temporis veljavnih direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU so dobava blaga, izvedba storitev ali izvedba gradenj javne pogodbe, ki so bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Že v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-2) določena"odplačnost pogodbe" oziroma opredelitev v Direktivi 2004/18/ES ("proti plačilu pisno sklenjene pogodbe", katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev) jasno nakazujeta, da gre za sinalagmatične pogodbe, pri katerih mora država za predmet javnega naročila plačati v izbrani ponudbi določeno ceno oziroma opraviti plačilo iz javnih sredstev.
Naslovnica

Sodna praksa na področju prikritih delovnih razmerij

Pravna praksa, 2017/15

Mlakar Sukič Nataša, Franca Valentina, 13.4.2017

mag. Nataša Mlakar-Sukič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 15/2017Če je bilo še do nedavnega razmeroma enostavno ugotoviti, kdo je delavec, imamo lahko danes pri opredelitvi tega pojma velike težave. Vsakodnevne spremembe v tehnologiji, ostra in globalna konkurenca, višji izobrazbeni potencial ljudi in globalizacija vplivajo na organizacijo dela, prav tako je opaziti vse večji obseg storitvenih dejavnosti v primerjavi z industrijo. Posledično se zaradi zmanjševanja stroškov dela in drugih razlogov delodajalci pogosto odločajo za prožnejše in atipične oblike dela namesto za klasično zaposlitev delavca (torej za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas). Del današnje realnosti so tako imenovana prikrita delovna razmerja, v katerih se delo opravlja v različnih atipičnih, bolj ali manj prekarnih oblikah dela.
Naslovnica

Prva Delovnopravna klinika

Pravna praksa, 2017/12-13

Patricij Maček, 30.3.2017

Patricij Maček, Pravna praksa, 12-13/2017Za vse študente, željne poglabljanja znanja iz delovnega prava, in tiste, ki jim ni vseeno za njegovo udejanjanje v praksi, je bila v študijskem letu 2016-2017 prvič organizirana Delovnopravna klinika po vzoru že obstoječih pravnih klinik na PF Univerze v Ljubljani. Delovnopravno kliniko, katere namen je spodbuditi zanimanje (bodočih) pravnikov za področje delovnega prava, sta organizirala predstojnik Katedre za delovno in socialno pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Luka Tičar in študentska koordinatorka Sara Bagari iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.
Naslovnica

Helikopterski denar in univerzalni temeljni dohodek

Pravna praksa, 2017/2

dr. Jože Mencinger, 19.1.2017

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 2/2017Dve novi čudni pogruntavščini? Morda, morda pa ne. Učbeniška rešitev, s katero centralna banka uravnava količino denarja v obtoku, ne deluje, kar pa je razumljiva ali celo samoumevna posledica "varčevanja" in hkratnega povečevanja zahtevane kapitalske ustreznosti bank. Zato 80 milijard ali približno 300 evrov na prebivalca evroobmočja, ki jih vsak mesec "natiska" ECB, čemur pravimo kvantitativno sproščanje, ostaja v bankah ali pa se seli na kapitalske trge. Tam napihuje "vrednost" finančnega premoženja in ustvarja bodočo finančno krizo. Kolikšne so razsežnosti tega, pove podatek, da je slovenski letni BDP 37 milijard evrov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura

< Vsi

Pravna praksa

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

< Vsi
2017(17)
> Januar(1) > Marec(1) > April(2) > Maj(2) > Junij(5) > Julij(1) > Avgust(2) > September(3)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ