FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Pravna praksa > 2017 > Š
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica

Deljen delovni čas in pravica do odmora, ki se všteje v delovni čas

Pravna praksa, 2017/49-50

Anja Šlaus, 21.12.2017

Anja Šlaus, Pravna praksa, 49-50/2017Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 154. členu določa, da ima delavec, ki dela polni delovni čas, med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut. Peti odstavek istega člena nadalje določa, da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas.
Naslovnica

Razpihovanje pravne megle na področju ICO

Pravna praksa, 2017/48

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 14.12.2017

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2017Tehnologija veriženja (podatkovnih) blokov (tudi veriga podatkovnih blokov), ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchain, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih, primerljiv z izumom interneta. V zadnjem letu so se na tem področju zgodile številne velike spremembe. V nekaterih zveznih državah ZDA so uzakonili podlago za uporabo pametnih pogodb in pametnih registrov, na Švedskem in v Gruziji bo na tej tehnologiji temeljila zemljiška knjiga, Allianz, ena največjih zavarovalniških multinacionalk, bo svoje zavarovalne produkte dala v verigo podatkovnih blokov, v švicarskem kantonu Zug se bodo lahko upravne takse plačevale v za ta namen izdani kriptovaluti. To je le nekaj primerov uporabe tehnologije veriženja blokov. Tudi med potrošniki strmo naraščata zanimanje za in uporaba kriptovalut ter kriptožetonov. Javne ponudbe kriptožetonov (ang. initial coin offerings - ICO) so v porastu, tržna kapitalizacija je že presegla 3 milijarde dolarjev, zato se pojavlja pomembno pravno vprašanje: kakšno pravno naravo imajo kriptožetoni? Države se soočajo z dilemo, kako urediti področje kriptožetonov in dotičnega načina množičnega financiranja brez prevelikega posega v inovativne poslovne rešitve in uspešne podjetniške zgodbe.
Naslovnica

Izvršba na nepremičnino: je pravica upnika nad pravico dolžnika?

Pravna praksa, 2017/38

mag. Sanela Štadler, 5.10.2017

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 38/2017Ustava RS v 36. členu določa nedotakljivost stanovanja kot temeljno človekovo pravico. Pri izvršbi se zastavlja vprašanje, do katere mere je pravica upnika nad pravico dolžnika, oziroma drugače, ali je pravica pravne osebe nad pravico posameznika? Vsak posameznik se lahko znajde v finančni stiski. V naši pravni in socialni državi je mnogo primerov, ko so posamezniki na lastni koži izkusili izvršbo na nepremičnini zaradi majhne vrednosti dolga, tj. zaradi nezmožnosti plačevanja rednih obveznosti.
Naslovnica

Pravica neizbranega kandidata do vpogleda v gradivo izbirnega postopka po ZDR-1 in ZJU

Pravna praksa, 2017/32

Tadej Škrube, 31.8.2017

Tadej Škrube, Pravna praksa, 32/2017Postopka izbire ustreznega kandidata se v ureditvi delovnih razmerij in v sistemu javnih uslužbencev razlikujeta. Imata sicer nekaj skupnih točk, predvsem tistih, ki jih Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) ne ureja posebej in za katere velja ureditev iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Slednji ne vsebuje določb o samem izbirnem postopku, vendar je iz posameznih določb možno sklepati, kako naj poteka in kaj vse je treba upoštevati. Bistvo izbirnega postopka je upoštevanje prepovedi diskriminacije in enake obravnave, pri čemer se izbor kandidatov opravi na podlagi izpolnjevanja zahtevanih pogojev, sama sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa je v skladu z načelom pogodbene svobode v pristojnosti delodajalca.
Naslovnica

Pozitivna diskriminacija starejših delavcev - je v očeh delodajalcev res pozitivna?

Pravna praksa, 2017/20-21

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 25.5.2017

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 20-21/2017Diskriminacija starejših delavcev je dolgoleten problem, ki bi ga lahko opredelili kot posebno obravnavanje starejših ljudi. Največkrat temelji na negativno naravnanih stereotipih in predsodkih. Zaradi zagotovitve enakopravne obravnave je treba starejšim delavcem zagotoviti posebno zakonsko varstvo. Gre za t. i. pozitivno diskriminacijo.
Naslovnica

Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in višina odpravnine

Pravna praksa, 2017/16-17

Anja Šlaus, 21.4.2017

Anja Šlaus, Pravna praksa, 16-17/2017Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) imajo po 50. členu starši pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima na podlagi 67. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in sedmega odstavka 50. člena ZSDP-1 pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas (pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti), ter pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti.
Naslovnica

Model prožne varnosti - zakaj deluje na Danskem

Pravna praksa, 2017/14

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 6.4.2017

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 14/2017Delodajalci pogosto zahtevajo prožnejše oblike zaposlovanja delavcev, lažje možnosti njihovega odpuščanja, lažje zaposlovanje za krajši in določen čas ipd., kar vse vpliva na pravno varnost in stanje na trgu dela. Evropska komisija je državam članicam priporočila, da kot primeren model prožne varnosti (t. i. flexicurity model), ki v veliki meri rešuje težave z zaposlovanjem zaradi demografskih razmer, preverijo in analizirajo danski model.
Naslovnica

Sankcioniranje kršitev delovnih obveznosti

Pravna praksa, 2017/11

Miha Šercer, 23.3.2017

Miha Šercer, Pravna praksa, 11/2017Zoper delavca smo uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar smo po opravljenem zagovoru ugotovili, da delavcu vseh očitanih kršitev verjetno ne bomo mogli dokazati.
Naslovnica

Odpoved noseči delavki

Pravna praksa, 2017/10

Miha Šercer, 16.3.2017

Miha Šercer, Pravna praksa, 10/2017Ob izvedbi reorganizacije smo ugotovili, da je med presežnimi zaposlenimi tudi sodelavka, ki je noseča.
Naslovnica

Delna upokojitev - slovenski in avstrijski model

Pravna praksa, 2017/9

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 9.3.2017

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 9/2017V Sloveniji je v zadnjem času veliko razprav na temo fleksibilnih oblik zaposlovanja, zadrževanja starejših delavcev na trgu dela in dviga stopnje zaposlenosti nasploh. Tako je že od leta 2016 v veljavi ukrep za začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb, dopolnjuje se možnost delne upokojitve, ki sicer ni novost, in še bi lahko naštevali. Vse te aktivnosti so v skladu s sprejeto krovno strategijo za rast in delovna mesta "Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast", ki jo je Evropska komisija sprejela marca 2010. Med usmeritvami in cilji strategije, ki se v Sloveniji uresničuje z nacionalnimi reformnimi programi, je dvig stopnje zaposlenosti starejših, tj. tistih med 55. in 64. letom starosti, ter izvajanje učinkovitih in prilagojenih ukrepov za dolgotrajno brezposelne s poudarkom na starejših delavcih. Da pri tem ne gre zgolj za vprašanje, ki se je pojavilo v Sloveniji, pač pa so oblike zadrževanja starejših delavcev na trgu dela aktualne tudi drugod, priča živahna razprava o delni upokojitvi v Avstriji. Namen tega prispevka je predstaviti slovenski institut delne upokojitve in izkušnje s primerljivim institutom v Avstriji.
Naslovnica

Nezgoda pri delu

Pravna praksa, 2017/9

Miha Šercer, 9.3.2017

Miha Šercer, Pravna praksa, 9/2017Zaposleni, ki dela na terenu, nam je sporočil, da se je poškodoval pri delu. Sumimo, da do njegove poškodbe dejansko ni prišlo pri delu.
Naslovnica

Projektno delo

Pravna praksa, 2017/7-8

Miha Šercer, 23.2.2017

Miha Šercer, Pravna praksa, 7-8/2017Dobili smo projekt in za čas do zaključka projekta bi radi sklenili pogodbo o zaposlitvi z novim delavcem, torej za določen čas. Nismo pa zavezani z nobeno kolektivno pogodbo, v kateri bi bilo opredeljeno, kaj je projektno delo.
Naslovnica

Veljavnost kolektivne pogodbe

Pravna praksa, 2017/5

Miha Šercer, 10.2.2017

Miha Šercer, Pravna praksa, 5/2017V naših pogodbah o zaposlitvi, ki so bile pripravljene še v času veljavnosti panožne kolektivne pogodbe, ki ne velja več, se tudi izrecno sklicujemo na to kolektivno pogodbo, tako kot to zahteva Zakon o delovnih razmerjih.
Naslovnica

Akt o sistemizaciji

Pravna praksa, 2017/2

Miha Šercer, 19.1.2017

Miha Šercer, Pravna praksa, 2/2017Spreminjamo pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in nas zanima, ali lahko znižamo zahtevnost delovnih mest, da bodo vsi obstoječi zaposleni izpolnjevali pogoje za opravljanje dela. Ob pregledu obstoječega stanja smo namreč ugotovili, da kar nekaj zaposlenih, čeprav smo z njihovim delom zadovoljni, ne izpolnjuje formalnih pogojev, ki so določeni v trenutni sistemizaciji, in ne bi bili radi zaradi tega v prekršku.
Naslovnica

Bolniška odsotnost

Pravna praksa, 2017/1

Miha Šercer, 12.1.2017

Miha Šercer, Pravna praksa, 1/2017Kaj lahko storimo v primeru, ko ZZZS našemu delavcu zaključi bolniški stalež? Delavec pride na delo, potem pa naknadno, lahko tudi po dveh tednih, dobimo novo odločbo, na podlagi katere je ugotovljena delavčeva nezmožnost za delo za nazaj, torej kontinuirano. V teh dveh tednih se je delavcu nabralo kar nekaj delovnih ur. Če mu jih pustimo in mu zraven vpišemo še bolniško, dobi delavec za te dneve praktično dvojno plačilo (bolniško in še ure, ki jih lahko izkoristi). Ali lahko delavcu za ta čas ure izbrišemo, saj nismo mi krivi, da je prišlo do tega? Ali se sploh da nekako prisiliti zdravnike in komisijo, da odločajo pravočasno? Ali lahko delavcu obračunamo delovne ure, glede na to, da je to zanj ugodneje, refundiramo pa od ZZZS bolniško, torej razliko plačamo mi?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura

< Vsi

Pravna praksa

Področja

Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

< Vsi
2017(15)
> Januar(2) > Februar(2) > Marec(4) > April(2) > Maj(1) > Avgust(1) > Oktober(1) > December(2)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ