FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Pravna praksa > 2017 > F
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija Članek
Naslovnica

Delavec v delitveni ekonomiji (2): kakšno bo delovnopravno varstvo prihodnosti?

Pravna praksa, 2017/38

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 5.10.2017

dr. Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 38/2017V prejšnji številki Pravne prakse sva predstavili položaj delavcev/izvajalcev storitev v delitveni ekonomiji, in sicer njihovo delovno okolje ter načine vstopanja v razmerja z delodajalcem/naročnikom. Tokrat sva pod drobnogled vzeli klasične delovnopravne institute in jih osvetlili z vidika opravljanja dela v delitveni ekonomiji. Osredotočili sva se na obliko dela in sklenitev pogodbe, delovni čas, plačilo za opravljeno delo ter (ne)vključenost v kolektivne pogodbe in participativne pravice.
Naslovnica

Delavec v delitveni ekonomiji (1): opravljanje dela ali storitev?

Pravna praksa, 2017/36-37

Franca Valentina, Gliha Škrjanec Urška, 27.9.2017

Valentina Franca, Urška Gliha Škrjanec, Pravna praksa, 36-37/2017Novi poslovni procesi skorajda na dnevni osnovi oblikujejo nove zahteve in nastajajo nove oblike dela, v katere vstopajo posamezniki po vsem svetu. Trenutno je v mednarodnem prostoru položaj delavca v delitveni ekonomiji (ang. sharing economy, tudi gig economy, platform economy, on-demand economy/work, collaborative economy ipd.) ena izmed najbolj žgočih tem. Čeprav se v Sloveniji s tem (za zdaj) soočamo v manjši meri kot denimo v Veliki Britaniji, kjer je t. i. "gig" delavcev več kot milijon, je ključnega pomena, da te spremembe zaznamo in jih tudi naslovimo oziroma rešitev ne prepuščamo naključju. Zato v tem prispevku najprej predstavljamo delitveno ekonomijo z vidika opravljanja dela in oblike dela, ki so nastale kot posledica poslovnih procesov delitvene ekonomije. V drugem delu prispevka, ki bo objavljen v prihodnji številki revije Pravna praksa, pa bomo analizirali nove oblike dela z delovnopravnega vidika in predstavili izkušnje izbranih držav.
Naslovnica

Kdo "odpusti" direktorja

Pravna praksa, 2017/22

Tacol Tilen, Fortin Matevž, 8.6.2017

Tilen Tacol, Matevž Fortin, Pravna praksa, 22/2017Osebe, ki v kapitalskih gospodarskih družbah opravljajo funkcijo vodenja poslov in zastopanja, so v Republiki Sloveniji praviloma v delovnem razmerju z družbo. To pomeni, da imajo poleg korporacijskopravnega položaja poslovodje oziroma (člana ali predsednika) poslovodnega organa hkrati status delavcev družbe. Opisana dihotomija pravnih položajev v praksi večkrat povzroča preglavice, saj so njune korporacijsko- in delovnopravne prvine v mnogoterih situacijah prepletene oziroma med seboj v razmerju vzajemne funkcionalne odvisnosti ali drugih oblik vzročno-posledične povezanosti. Problematična so zlasti vprašanja, povezana s prenehanjem statusnopravnega položaja in posledičnim prenehanjem pogodb o zaposlitvi poslovodnih oseb, ter razmerje med tema položajema. Eno takih, ki doslej v teoriji ni bilo deležno podrobnejše obravnave, je vprašanje, kdo oziroma kateri subjekt ali organ je tisti, ki v imenu in za račun družbe (delodajalca) nastopa pri podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi poslovodni osebi.
Naslovnica

Sodna praksa na področju prikritih delovnih razmerij

Pravna praksa, 2017/15

Mlakar Sukič Nataša, Franca Valentina, 13.4.2017

mag. Nataša Mlakar-Sukič, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 15/2017Če je bilo še do nedavnega razmeroma enostavno ugotoviti, kdo je delavec, imamo lahko danes pri opredelitvi tega pojma velike težave. Vsakodnevne spremembe v tehnologiji, ostra in globalna konkurenca, višji izobrazbeni potencial ljudi in globalizacija vplivajo na organizacijo dela, prav tako je opaziti vse večji obseg storitvenih dejavnosti v primerjavi z industrijo. Posledično se zaradi zmanjševanja stroškov dela in drugih razlogov delodajalci pogosto odločajo za prožnejše in atipične oblike dela namesto za klasično zaposlitev delavca (torej za sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas). Del današnje realnosti so tako imenovana prikrita delovna razmerja, v katerih se delo opravlja v različnih atipičnih, bolj ali manj prekarnih oblikah dela.
Naslovnica

Sindikalno organiziranje prekarnih delavcev

Pravna praksa, 2017/5

Rakovec Bodnaruk Janja, Franca Valentina, 10.2.2017

mag. Janja Rakovec Bodnaruk, dr. Valentina Franca, Pravna praksa, 5/2017Tehnološki razvoj, vpliv globalnega trga in usmeritve gospodarstva k popolni prožnosti v zadnjih desetletjih spodbujajo fleksibilen trg dela, kar se med drugim kaže tudi v fleksibilnih, nestandardnih ali atipičnih oblikah dela, za katere se je uveljavil pojem prekarno delo. V prispevku se osredotočamo na prekarne oblike dela, ki so v Sloveniji najpogostejše, in sicer: zaposlitev za določen čas, delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitve s krajšim delovnim časom, študentsko delo ter pogodbeno delo v civilnih ali gospodarskih razmerjih. Treba je poudariti, da se te oblike kot prekarne obravnavajo le, če so prisotne določene značilnosti prekarnosti, kot so na primer nizka stopnja varnosti in stalnosti dela, nestalnost delovnega časa, nestalni dohodki in neredna plačila za delo, slaba zakonodajna zaščita, pomanjkljiv dostop do pravic in ugodnosti iz dela ter pomanjkanje kolektivnega zastopanja in pogajanja.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura

< Vsi

Pravna praksa

Področja

Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

< Vsi
2017(5)
> Februar(1) > April(1) > Junij(1) > September(1) > Oktober(1)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ