FinD - Strokovni članki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Nasveti in članki > Pravna praksa > 2017 > P
 

Nasveti in članki

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 28)
Publikacija Članek
Naslovnica

Ali lahko fizična oseba v postopkih javnega naročanja nastopa kot ponudnik - stališče Državne revizijske komisije

Pravna praksa, 2017/48

mag. Njives Prelog Neffat, 14.12.2017

mag. Njives Prelog-Neffat, Pravna praksa, 48/2017Senat Državne revizijske komisije je v odločitvi v zadevi št. 018-190/2017 Mestna občina Koper zavzel stališče, da je fizična oseba, ki nima registrirane dejavnosti in ni vpisana v poslovni register, gospodarski subjekt, kar pomeni, da lahko nastopa tudi v vlogi ponudnika. To ima za področje javnega naročanja lahko negativne posledice.
Naslovnica

Sprememba pravnega varstva v postopkih javnega naročanja

Pravna praksa, 2017/47

Maja Prebil, 7.12.2017

Maja Prebil, Pravna praksa, 47/2017Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 18. oktobra 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-B) ki je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen dne 27. oktobra 2017 in je začel veljati trideseti dan po objavi, to je 26. novembra 2017. Zakonodajalec je novelo B sprejel s ciljem zagotoviti usklajenost ureditve pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja z zakoni, ki urejajo javno naročanje, zlasti z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3), ter večjo učinkovitost pravnega varstva zoper kršitve v postopkih javnega naročanja.
Naslovnica

Promocija zdravja na delovnem mestu

Pravna praksa, 2017/47

mag. Suzana Pisnik, 7.12.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 47/2017Pravni temelj za promocijo zdravja na delovnem mestu daje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Tako je v 6. členu ZVZD-1 določena obveznost delodajalca, da mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. V skladu z 32. členom ZVZD-1 mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in opredeliti način spremljanja njenega izvajanja, kar pomeni, da delodajalec izvaja določene aktivnosti in ukrepe, ki ohranjajo in krepijo telesno in duševno zdravje delavcev. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZVZD-1 bo smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu izdal minister, pristojen za zdravje.
Naslovnica

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Pravna praksa, 2017/44

mag. Suzana Pisnik, 16.11.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 44/2017Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) loči na eni strani med kršitvami, pri katerih mora delodajalec najprej le opomniti delavca in ga opozoriti na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve (tu govorimo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ter na drugi strani kršitvami, ki so tako hude, da zaradi njih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja za čas odpovednega roka (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi).
Naslovnica

Pravno varstvo v postopku javnega naročanja, ki ga uveljavlja zagovornik javnega interesa

Pravna praksa, 2017/44

Maja Prebil, 16.11.2017

Maja Prebil, Pravna praksa, 44/2017Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) že od sprejema dalje dopušča možnost, da lahko poleg osebe, ki izkaže interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in pri kateri obstaja možnost, da ji nastane škoda z domnevno kršitvijo, zahtevek za revizijo vloži zagovornik javnega interesa. V praksi je bila do nedavnega možnost, da pravno varstvo uveljavlja zagovornik javnega interesa, le redko izkoriščena, saj organi, ki jim zakon podeljuje pooblastilo, da v javnem interesu uveljavljajo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, pooblastila niso pogosto uveljavljali. Z izjemo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence zahtevkov za revizijo v javnem interesu drugi organi sploh niso uveljavljali. Nedavno pa je Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za javna naročila, vložilo zahtevek za revizijo, s katerim je zahtevalo razveljavitev celotnega postopka javnega naročanja. Zahtevku za revizijo je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-197/2017-3 z dne 9. oktobra 2017 ugodila.
Naslovnica

Zastaranje v davčnem pravu pomeni prenehanje obveznosti

Pravna praksa, 2017/41-42

dr. Jernej Podlipnik, 26.10.2017

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 41-42/2017Približno leto dni je minilo od objave sodbe Upravnega sodišča, v kateri je odločilo, da zastaranje odmere davčne obveznosti pravzaprav pomeni prenehanje (ugasnitev, prekluzijo) obveznosti. Stališče ni novo in se sklada s tem, kar (izrecno) velja v pravnih redih, v katerih je davčnopravna ureditev primerljiva s slovensko. V tem prispevku želim opozoriti na stališče v sodbi, obenem pa navesti in obrazložiti še določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki stališče utemeljujejo, saj je obrazložitev sodbe v tem delu precej skopa.
Naslovnica

Denarno nadomestilo za brezposelnost

Pravna praksa, 2017/35

mag. Suzana Pisnik, 21.9.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 35/2017Denarno nadomestilo je oblika socialnega zavarovanja za primer izgube plače oziroma dohodka delavca iz (samo)zaposlitve. Namen denarnega nadomestila je, da posameznik po prenehanju zaposlitve določeno časovno obdobje, ki je zakonsko določeno, prejema denarni znesek, ki mu omogoča preživetje, dokler ponovno ne vstopi na trg dela. Spada med pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi 58. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD).
Naslovnica

Še na temo potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih

Pravna praksa, 2017/35

Robert Preininger, 21.9.2017

Robert Preininger, Pravna praksa, 35/2017Teze kolega dr. Sladiča, da Sodišče EU ne vidi razloga za neveljavnost potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, sama sodna praksa Sodišča EU ne podpira. Predvsem je bistveno, da se sodna praksa Sodišča EU z materijo neveljavnosti potrošniških kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, ni ukvarjala in te pristojnosti Sodišče EU sploh nima, kar v svojih sodbah tudi izrecno poudarja. V sodbi Sodišča EU v zadevi Kásler in Káslerné Rábai je bil predmet odločanja predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se je nanašal na razlago členov 4(2) in 6(1) Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, o katerih se stranki nista dogovorili posamično. Iz obrazložitve te sodbe Sodišča EU izhaja, da sta tožnika proti banki vložila tožbo, v kateri sta zatrjevala, da določilo sklenjene posojilne pogodbe z banko, po katerem banka določi znesek vsakega mesečnega obroka v forintih (HUF) na podlagi prodajnega menjalnega tečaja banke za tujo valuto na dan pred zapadlostjo, pomeni nepošten pogoj.
Naslovnica

Saga o pravici do povračila stroškov v davčnem postopku

Pravna praksa, 2017/32

dr. Jernej Podlipnik, 31.8.2017

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 32/2017Spodnji zapis bi morda bolj spadal v publikacije z rubriko "saj ni res, pa je" kot pa v strokovno pravniško revijo, pa vendar se pisec teh vrstic že v tretjem postopku, ki teče pri Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), ukvarjam s pravnim vprašanjem, ki ga je tej instituciji nadrejeni organ, tj. Ministrstvo za finance (MF), že razrešil konec leta 2016, toda prvostopenjski organ njegovega stališča bodisi ne pozna bodisi ga brez obrazložitve ignorira. Sledila bo ponovna pritožba in brez vsakršne potrebe nastajajo dodatni stroški za državo (honorarji za pooblaščence in čas, potreben za ukvarjanje z nepotrebnimi zadevami) in zavezance. Morda pa bo ta zapis pripomogel k razmisleku, kako bi se dalo temu v prihodnosti izogniti.
Naslovnica

Spremembe Zakona o pravdnem postopku, ki že veljajo

Pravna praksa, 2017/32

dr. Ivanka Demšar Potočnik, 31.8.2017

dr. Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 32/2017Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je bil objavljen 27. februarja 2017. V veljavo je stopil 15. dan po objavi, torej 14. marca 2017. Uporabljati pa se bo začel šest mesecev po uveljavitvi, torej 14. septembra 2017, razen določb 107., 108. in 109. člena ZPP-E, ki so začele veljati z dnem uveljavitve tega zakona. V tem prispevku bom predstavila, kaj nam prinašajo že veljavne novosti, zakaj so bile te spremembe potrebne in kakšen je njihov pomen za sodno prakso. Obenem bom opozorila na pomanjkljivosti nove ureditve, ki bi bile lahko sporne.
Naslovnica

Kdaj je podan razlog za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3?

Pravna praksa, 2017/27

Maja Prebil, 13.7.2017

Maja Prebil, Pravna praksa, 27/2017V praksi se lahko zgodi, da naročnik pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti in razlogov za izključitev z vpogledom v e-Dosje pridobi informacije, da posamezni ponudnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje sposobnosti in/ali izpolnjuje razloge za izključitev. Kaj naj naročniki v tem primeru storijo? Naj se zanesejo na podatke, ki jih pridobijo v e-Dosjeju, ali naj pridobijo dodatno pojasnilo od pristojnega organa, ki vodi evidenco, ali celo od ponudnika, na katerega se informacije v e-Dosjeju nanašajo? In kako naj ravnajo naročniki, če ugotovijo, da je obstoj razloga za izključitev podan zaradi napačne razlage tega razloga s strani pristojnega organa, ki vodi evidenco, na primer v primeru razloga za izključitev po določbi b) četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3)? V praksi se je namreč že zgodilo, da je Inšpektorat RS za delo, ki je pristojni organ Republike Slovenije za vodenje evidence o izrečenih globah zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, zaradi napačne razlage razloga za izključitev v e-Dosjeju evidentiral napačne podatke o (ne)obstoju razloga za izključitev po določbi točke b) četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.
Naslovnica

Svobodna trgovina, izjeme v interesu nacionalne varnosti in klavzule samopresoje - spolzek teren svetovnega trgovinskega režima

Pravna praksa, 2017/24-25

dr. Irena Peterlin, 22.6.2017

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 24-25/2017Pravni režim Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju: WTO), ki ureja trgovino blaga, storitev in trgovinske vidike intelektualne lastnine, je precej omejevalen. Od držav članic namreč izrecno zahteva, da sprejmejo v enotnem paketu brez pridržkov vse multilateralne sporazume WTO, vsebovane v aneksih, in vse obveznosti, ki iz njih izhajajo, kar načeloma izključuje možnost sklicevanja na zadržke. Temeljno pravno podlago, ki definira način enkratnega ali enotnega prevzema obveznosti (ang. single undertaking), najdemo v četrtem in petem odstavku XVI. Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju: Sporazum WTO). Vendar v določenih okoliščinah in pod določenimi pogoji tolerira enostranska ravnanja članic in odstopanja od dogovorjenih pravil WTO.
Naslovnica

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas

Pravna praksa, 2017/24-25

mag. Suzana Pisnik, 22.6.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 24-25/2017S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Naslovnica

Ste (že) pripravljeni na maj 2018?

Pravna praksa, 2017/24-25

dr. Nataša Pirc Musar, 22.6.2017

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 24-25/2017Nova evropska Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) se začne uporabljati enotno v vseh državah članicah 25. maja 2018. V primerjavi z veljavno Direktivo 95/46/ES, preneseno v slovenski Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), prinaša precej novosti.
Naslovnica

Varovanje osebnih podatkov in transparentnosti pred pomembnimi izzivi

Pravna praksa, 2017/22

Mojca Prelesnik, 8.6.2017

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 22/2017Manj kot leto dni nas loči od začetka uporabe lani sprejete evropske Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Sodeč po odzivih podjetij iz različnih sektorjev se gospodarstvo zaveda izzivov. Konkreten, sicer zelo pozen in težko pričakovan odziv države pa naj bi po zagotovilu Ministrstva za pravosodje dobili septembra letos v obliki predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov. Lahko rečem, da je bilo leto 2016 prelomno za obe pravni področji, za kateri skrbi Informacijski pooblaščenec (IP). Poleg omenjene reforme varstva osebnih podatkov na ravni EU sta tudi področje dostopa do informacij javnega značaja lani zaznamovala novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) in pa seveda rastoč obseg aktivnosti ter primerov, ki jih je IP obravnaval na obeh področjih.
Naslovnica

Javno naročanje informacijskih rešitev

Pravna praksa, 2017/20-21

Primec Andreja, Perko Igor, 25.5.2017

dr. Andreja Primec, dr. Igor Perko, Pravna praksa, 20-21/2017V digitalni dobi so učinkoviti informacijski sistemi nepogrešljivi na vseh ravneh življenja, vključno z javnim sektorjem. Se spomnite počutja, ko zataji vaš osebni računalnik ali pametni telefon? Si predstavljate, kakšno škodo povzroči šele napačno posredovanje podatkov o zdravstvenem stanju posameznikov ali izbris podatkov celotne zdravstvene kartoteke ali pa kar izbris zbirke zdravstvenih kartotek? Nepredstavljivo! Zato je toliko bolj pomembno, da pri snovanju informacijskih rešitev v javnem sektorju, ki poleg tega, da skrbi za splošno javno dobro, bdi tudi nad varnostjo v državi, pristojni to nalogo vzamejo skrajno resno. Poleg skrbi za strokovne, kakovostne in učinkovite informacijske rešitve morajo slediti tudi zahtevam za gospodarno in transparentno trošenje javnih sredstev, k čemur naj bi pripomogel sistem javnega naročanja.
Naslovnica

Zdravstveni pregledi delavcev

Pravna praksa, 2017/18

mag. Suzana Pisnik, 11.5.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 18/2017Delodajalec je dolžan zagotavljati redne zdravstvene preglede delavcev z namenom varovanja zdravja, življenja in delovne zmožnosti, preprečevanja nezgod in poškodb pri delu, preprečevanja poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in invalidnosti. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delodajalca zavezuje, da mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa nalaga delavcu, da mora spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu.
Naslovnica

V senci ideoloških izzivov v globalni areni je začel veljati novi sporazum WTO o olajševanju trgovine blaga

Pravna praksa, 2017/16-17

dr. Irena Peterlin, 21.4.2017

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 16-17/2017Dne 22. februarja 2017 je začel veljati nov sporazum Svetovne trgovinske organizacije (WTO). O novem sporazumu WTO o olajševanju trgovine (ang. Trade Facilitation Agreement, v nadaljevanju: TFA) ni bilo veliko slišati, saj naslovnice časopisov polnijo druge teme, ki se nanašajo na trgovino na ravni držav, kot so: uvajanje zaščitnih ukrepov držav, nacionalni protekcionizem, grožnje s trgovinskimi vojnami in aktualni pogledi nacionalnih držav na svetovni gospodarski red. Ideološke premike in družbeno nezadovoljstvo z ekonomskimi integracijami in svobodno trgovino najbolje ponazarjata brexit in zmaga Donalda J. Trumpa na volitvah za ameriškega predsednika, ki sta posledično izzvala vprašanje legitimnosti EU v regiji in WTO na globalni ravni.
Naslovnica

Med tnalom in nakovalom: dopustnost odpovedi pogodbe o najemu poslovnega prostora za določen čas

Pravna praksa, 2017/15

Primec Jan, Kamenčić Ermina, 13.4.2017

Jan Primec, Ermina Kamenčić, Pravna praksa, 15/2017Najemno pogodbo za poslovne prostore ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP), ki je v veljavi že od leta 1974. V želji po večji pravni varnosti ZPSPP restriktivno ureja možnosti prenehanja najemnih pogodb, tako tistih, sklenjenih za nedoločen čas, kot tistih za določen čas. Ob današnjem hitrem tempu gospodarskega življenja se veljavna ureditev kaže kot preveč toga in v pravnem prometu nemalokrat povzroča nevšečnosti. Prispevek obravnava možnost odpovedi pogodbe o najemu poslovnih prostorov za določen čas. ZPSPP namreč izrecno ureja zgolj odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas, zato je morala praznino glede odpovedi najemnih pogodb za določen čas zapolniti sodna praksa.
Naslovnica

Možnosti sklenitve ene pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi več razlogov

Pravna praksa, 2017/14

mag. Suzana Pisnik, 6.4.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 14/2017V praksi se postavljajo vprašanja glede možnosti sklenitve ene pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi več razlogov, ki utemeljujejo sklenitev pogodbe za določen čas, predvsem glede ureditve razlogov predaje dela in nadomeščanja začasno odsotnega delavca v eni pogodbi o zaposlitvi. Delovnopravna ureditev nikjer ne omejuje oziroma ne preprečuje ureditve več razlogov za določen čas v eni pogodbi o zaposlitvi.
Naslovnica

Novi protekcionizem, zaščita domačega gospodarstva in do kod segajo nacionalni interesi v pravu WTO

Pravna praksa, 2017/12-13

dr. Irena Peterlin, 30.3.2017

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 12-13/2017Leto 2017 se je z vidika mednarodnih gospodarskih dogajanj začelo zelo pestro. Zaključila sta se dva zelo pomembna svetovna dogodka, ki nakazujeta trende na področju globalnega razvoja in mednarodne trgovine ter prihodnosti EU. V Davosu se je zaključil Svetovni gospodarski forum (WEF) in Združene države Amerike (ZDA) imajo novega predsednika.
Naslovnica

Odpravnina pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas

Pravna praksa, 2017/10

mag. Suzana Pisnik, 16.3.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 10/2017Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v današnjem času postala zelo priljubljen način zaposlovanja novih delavcev in predstavlja prej pravilo kot izjemo. Ampak marsikateri delavci in delodajalci niti ne poznajo vseh skrivnosti, ki jih pogodba za določen čas skriva, čeprav so ključnega pomena. Kot denimo, da se pogodba za določen čas samodejno spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če delavec opravlja delo tudi, ko se pogodba za določen čas izteče.
Naslovnica

Sodna praksa glede dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke

Pravna praksa, 2017/7-8

Žiga Perović, 23.2.2017

Žiga Perović, Pravna praksa, 7-8/2017Pomembnosti vloge, ki jo bančni sektor igra v modernem gospodarstvu, ne moremo zanikati. Prav zato je izjemnega pomena tudi posebna ureditev, ki jo evropska in nacionalne zakonodaje določajo za širši finančni sektor. Vedno bolj so v ospredju tudi dovoljenja, ki jih izdajajo pristojni nadzorni organi. Po zadnji finančni krizi, ki je razkrila marsikatere pomanjkljivosti delovanja bančnega sistema, se je zopet pričelo razpravljati o t. i. "fit and proper" testu.
Naslovnica

Dokapitalizacija in nakup lastnih delnic

Pravna praksa, 2017/6

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 16.2.2017

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 6/2017Delniška družba je prodala svojo naložbo po znatno nižji ceni od tiste, po kateri je bila pred leti kupljena. Zaradi tega bo poslovno leto zaključila z izgubo iz poslovanja, ki je ni mogoče pokriti niti z uporabo prenesenega dobička iz prejšnjih let. Družba bo dokapitalizirana, hkrati bodo obstoječi delničarji družbi odprodali delnice z namenom umika. Družba je sicer solventna.
Naslovnica

Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu

Pravna praksa, 2017/6

mag. Suzana Pisnik, 16.2.2017

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 6/2017Delo na domu se zaradi hitrega razvoja telekomunikacijske in informacijske tehnologije čedalje bolj uveljavlja tako v razvitem svetu kot tudi v državah razvoja in postaja čedalje pomembnejša alternativa klasičnemu delu na delovnem mestu. To pa zaradi tega, ker živimo v tehnološko-informacijski družbi, v kateri sta čas in denar najpomembnejša dejavnika vsakega delodajalca. Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu daje delodajalcu določene finančne in druge ugodnosti, seveda pa so na drugi strani tudi negativne posledice te pogodbe, ki jih bom podrobneje opredelila v nadaljevanju. V skladu z 68. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Literatura

< Vsi

Pravna praksa

Področja

Davčni članki in nasveti Finančno-računovodski in poslovni nasveti in članki

Leto objave

< Vsi
2017(28)
> Januar(3) > Februar(3) > Marec(2) > April(3) > Maj(2) > Junij(4) > Julij(1) > Avgust(2) > September(2) > Oktober(1) > November(2) > December(3)

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ