Na podlagi določil Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o kolektivnih pogodbah sklepata pogodbeni stranki A) kot predstavnika delodajalcev: – Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje lesne in pohištvene industrije – Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za les in papir in B) kot predstavnika delojemalcev: – Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – SINLES – Sindikat lesarstva Slovenije – Neodvisnost KNSS – Konfederacija novih sindikatov Slovenije T A R I F N O P R I L O G O h Kolektivni pogodbi za lesarstvo 1. Najnižje osnovne plače po tarifnih razredih (1) Višine najnižjih osnovnih plač po posameznih tarifnih razredih od 1. 7. 2018 dalje znašajo: +-----------------------------------+---------------------------+ | Tarifni razred | Najnižja osnovna plača v | | | EUR | +-----------------------------------+---------------------------+ |I. Enostavna dela | 462,65 EUR | +-----------------------------------+---------------------------+ |II. Manj zahtevna dela | 505,09 EUR | +-----------------------------------+---------------------------+ |III. Srednje zahtevna dela | 556,57 EUR | +-----------------------------------+---------------------------+ |IV. Zahtevna dela | 616,90 EUR | +-----------------------------------+---------------------------+ |V. Bolj zahtevna dela | 689,49 EUR | +-----------------------------------+---------------------------+ |VI. Zelo zahtevna dela | 805,34 EUR | +-----------------------------------+---------------------------+ |VII. Visoko zahtevna dela | 907,13 EUR | +-----------------------------------+---------------------------+ (2) Število plačilnih razredov in višino razmerij med posameznimi plačilnimi razredi glede na najnižjo osnovno plačo zahtevnostne skupine dogovori delodajalec v podjetniški kolektivni pogodbi ali v drugem splošnem aktu. Število plačilnih razredov in pripadajočih razmerij ni omejeno. (3) V primeru, da bi izplačilo plač ogrozilo poslovanje družbe, ima delodajalec možnost znižanja višine osnovnih plač, vendar največ do 20 % pod zneskom najnižjih osnovnih plač, skladno z dogovorom med sindikatom in delodajalcem. (4) Če pri delodajalcu delavci niso sindikalno organizirani, so pa člani sindikata dejavnosti, sklepata dogovor o znižanju osnovne plače (na predlog delodajalca) delodajalec in pooblaščeni predstavnik sindikata dejavnosti. (5) Dogovor mora biti v pisni obliki in mora vsebovati: – odstotek znižanja osnovnih plač, – čas, v katerem bodo plače nižje, kot so določene v kolektivni pogodbi, – rok, do katerega bodo izplačane dogovorjene znižane osnovne plače. 2. Povečevanje najnižje osnovne plače Najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi se povečajo enkrat letno. Stranki kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta začeli pogajanja na pobudo ene od strank med 1.3. in 1.4. tekočega leta in dogovorili % povečanja najnižjih osnovnih plač za tekoče leto, upoštevaje inflacijo v preteklem letu in dvig produktivnosti v panogi. Dogovorjeno povečanje se upošteva pri obračunu plač za mesec marec, izplačane v aprilu. 3. Drugi osebni prejemki 3.1. Regres za letni dopust (1) Regres za letni dopust se izplača najmanj v višini minimalne plače. (2) Višji znesek se lahko dogovori na ravni podjetja, do višine, določene z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. 3.2. Jubilejne nagrade – Za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene najnižje osnovne plače prvega tarifnega razreda po tej pogodbi, – za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol najnižje osnovne plače prvega tarifnega razreda po tej pogodbi, – za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh najnižjih osnovnih plač prvega tarifnega razreda po tej pogodbi – za 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh in pol najnižjih osnovnih plač prvega tarifnega razreda po tej pogodbi. 3.3 Solidarnostna pomoč – V primeru smrti delavca pripada njegovim družinskim članom 60 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, – v primeru smrti družinskega člana pripada delavcu 30 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, – v drugih primerih iz tretjega in četrtega odstavka 56. člena lahko delodajalec po prosti presoji izplača solidarnostno pomoč do višine določene z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. 4. Povračilo stroškov v zvezi z delom 4.1. Prehrana med delom Znesek povračila stroškov prehrane delavcu med delom na dan zanaša največ do višine, določene z vladno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. 4.2. Prevoz na delo in z dela (1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša najmanj 60 % najcenejše možnosti prihoda na delo in z dela. (2) Če delavec ne more iz utemeljenih razlogov uporabljati javno prevozno sredstvo ali bi bilo slednje dražje, je upravičen do povračila stroškov prevoza za vsak polni kilometer razdalje med prebivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi in mestom opravljanja dela, v višini, ki jo določa vsakokratno veljavna Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. (3) Način zagotavljanja povračila stroškov za prevoz na delo in z dela ter minimalno razdaljo, ki še upravičuje povračilo stroškov, se določi na ravni podjetja. 4.3. Službeno potovanje v Sloveniji Delavec je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v Sloveniji v skladu z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. 4.4. Službeno potovanje v tujini Delavec je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v tujini v skladu z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujini, ki velja za državne organe. 4.5. Terenski dodatek Terenski dodatek se izplačuje v višini zgornjega zneska, določenega z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. 4.6. Povračilo stroškov za ločeno življenje Povračilo stroškov za ločeno življenje se izplačuje v višini zgornjega zneska, določenega z vsakokratno veljavno Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. 5. Časovna veljavnost Tarifna priloga velja in se uporablja za čas veljavnosti oziroma obdobja podaljšane uporabe Kolektivne pogodbe za lesarstvo. 6. Prehodne in končne določbe Ta tarifna priloga začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 11. 2017. Ljubljana, dne 11. oktobra 2017 Podpisniki: Predstavniki delojemalcev: SINLES – Sindikat lesarstva Slovenije Predsednik Lojze Raško l.r. KNSS – Neodvisnost Predsednica Evelin Vesenjak l.r. Predstavniki delodajalcev: Gospodarska zbornica Slovenije Združenje lesne in pohištvene industrije Predsednik Alojz Burja l.r. Združenje delodajalcev Slovenije Sekcija za les in papir Predsednik Bogdan Božac l.r. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 16. 10. 2017 izdalo potrdilo št. 02047-7/2006-32 o tem, da je Kolektivna pogodba za lesarstvo vpisana v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 18/12.