Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev oziroma druga
oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki
Sloveniji.

Pravico do otroškega dodatka ima, pod pogoji iz prejšnjega člena,
tudi otrok starejši od 18 let, ki je brez staršev ali ne živi s
starši v skupnem gospodinjstvu, če tako na podlagi okoliščin
odloči center.

Pravice do otroškega dodatka nima eden od staršev oziroma druga
oseba za otroka, ki:

1. je v delovnem razmerju oziroma opravlja kmetijsko oziroma
drugo samostojno dejavnost,

2. je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v
zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več
kot 30 dni,

3. je oddan v rejništvo,

4. je sklenil zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski
skupnosti,

5. ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne
pogodbe,

6. ne živi z obema staršema in nad katerim izvršuje roditeljsko
pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni
dogovorjena na centru ali določena s sodbo sodišča, razen v
primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

Ne glede na 2. in 3. točko prejšnjega odstavka se prizna
pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da tudi v tem času
starši materialno skrbijo za otroka. Center v tem primeru lahko
prizna pravico za dobo 3 mesecev do 6 mesecev na leto. Za koliko
časa se prizna pravica do otroškega dodatka, je odvisno od tega,
kolikšno je letno število dni, ki jih je otrok preživel v
družini v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo vloge za
uveljavitev pravice do otroškega dodatka.

Ne glede na 6. točko prvega odstavka tega člena se prizna
pravica do otroškega dodatka, če se dokaže, da se preživnine ne
da uradno določiti oziroma dogovoriti.

Otrok, ki je upravičen do otroškega dodatka, je oseba do
dopolnjenega 18. leta starosti, starejša oseba pa, če se šola,
dokler ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar
najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjemoma se za otroka
šteje tudi oseba po tej starosti, če traja njeno šolanje na
visoki stopnji pet ali šest let, ali če oseba zaradi daljše
bolezni ali poškodbe ali služenja vojaškega roka med šolanjem ni
končala šolanja v predpisanem roku. Status otroka se podaljša za
toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi teh razlogov
podaljšalo.

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo enega leta.

Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se upošteva
povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem
koledarskem letu. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana
se izračuna tako, da se skupni dohodek družine deli s številom
mesecev, na katere se dohodek nanaša in s številom družinskih
članov po tem zakonu.

Kadar se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju
ali marcu se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega
člana v predpreteklem koledarskem letu.

Kadar otrok po 18. letu starosti sam uveljavlja pravico do
otroškega dodatka se za uvrstitev v posamezni dohodkovni razred
upošteva skupni bruto dohodek njegovega samskega gospodinjstva v
skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Otrok je dolžan v
teh primerih predložiti sodbo ali dogovor o preživljanju.

Če preživnina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni
bila določena oziroma dogovorjena, se v skupni dohodek družine
upošteva preživnina iz tekočega leta, preračunana na raven
dohodkov preteklega oziroma predpreteklega koledarskega leta.

Če družina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni imela
dohodkov, se upoštevajo skupni dohodki družine iz tekočega leta.
Za uvrstitev družine v dohodkovni razred se tekoče dohodke
preračuna na povprečno raven dohodkov preteklega leta na način,
ki ga določi minister.

Natančnejši način izračuna povprečnega mesečnega dohodka na
družinskega člana predpiše minister.

Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov vseh
družinskih članov za isto koledarsko leto, razen:

1. pomoči ob rojstvu otroka,

2. otroškega dodatka,

3. dodatka za nego otroka,

4. dodatka za veliko družino,

5. dodatka za pomoč in postrežbo ter varstvenega dodatka,

6. dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški
družini (materialni stroški za rejenca),

7. dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v
institucionalno varstvo in jih pridobivajo zunaj oblik redne
zaposlitve,

8. solidarnostna pomoč.

Med bruto dohodke se vštevajo vsi dohodki, ki so vir dohodnine,
transferni dohodki in vsi drugi dohodki.

Dohodek od kmetijske dejavnosti se všteva v skladu z
metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za
socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za
kmetijstvo in ministrom, pristojnim za finance.

Med bruto dohodek se vštevajo transferni naslednji dohodki:

1. denarne dajatve po zakonu o socialnem varstvu,

*******************

Črtano (Uradni list RS, št. 47-2026/2006)

(glej opombo (8))

(2. nagrada rejnici,)

*******************

3. nadomestila za brezposelnost,

4. denarna pomoč za brezposelnost,

5. štipendije,

6. starševski dodatek s prispevki,

7. delno plačilo za izgubljeni dohodek s prispevki,

8. plačani prispevki za rejnice,

9. plačani prispevki za samostojne ustvarjalce na področju
kulture,

10. plačani prispevki za vrhunske športnike in šahiste,

11. nadomestila preživnin,

12. denarne dajatve vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega
nasilja.

Med bruto dohodke se vštevajo tudi vsi drugi naslednji dohodki:

1. nagrade vajencev,

2. prejemki učencev in študentov, prejeti preko pooblaščenih
organizacij in delodajalcev za posredovanje dela dijakom in
študentom, zmanjšani za normirane stroške po zakonu o dohodnini,

3. preživnine v višini pravnega izvršilnega naslova, razen
v primerih, ko se dokaže, da je storjeno vse, da bi preživninski
upravičenec preživnino izterjal. V ta namen je treba priložiti
predlog za izvršbo s potrdilom sodišča o njegovi vložitvi ali
sklep o izvršbi ali dokazilo o neuspeli izvršbi ali potrdilo
pristojnega ministrstva, da je pričel teči postopek za izterjavo
preživnine iz tujine,

4. dediščine in darila, razen dediščine po pokojnem zakoncu,

5. dohodki od iger na srečo, rente od zavarovanj, odškodnine pri
nezgodnem zavarovanju.

Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega
člana se upoštevajo naslednji člani družinskega gospodinjstva, ki
imajo v odnosu do vlagatelja zahtevka za otroški dodatek položaj:

1. zakonca ali zunajzakonskega partnerja;

2. otroka, pastorka, otroka zunajzakonskega partnerja ali
posvojenca, ki živi z vlagateljem v skupnem gospodinjstvu in ga
je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan
preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja;

3. vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem
odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z vlagateljem v skupnem
gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati;

4. starša vlagatelja, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če
sta ga dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo
družinska razmerja.

Pravica do otroškega dodatka preneha s prvim dnem naslednjega
meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji po tem zakonu.

4. Dodatek za veliko družino